Že več kot 40 let je stara ideja o sodobni prometnici po Koroškem, še vedno pa se Korošci do prvega avtocestnega odseka vozijo daleč izven regije, po smrtonosnih cestah. V zadnjih mesecih so vidni premiki bližje gradnje hitre ceste na Koroško, ob tem pa si upamo trditi, da je za marsikateri korak k uresničitvi zaslužna Mladinska iniciativa za 3. razvojno os. Za portal e-Koroška je spregovoril Aljaž Verhovnik, vodja Mladinske iniciative za 3. razvojno os in podžupan Občine Ravne na Koroškem. Mladinska iniciativa se za hitro cesto bori brez honorarjev – žene jih želja, da se bodo lahko nekega dne od Šentruperta do Holmca zapeljali po sodobni cesti, Koroška pa bo končno dobila priložnost za razvoj.
Aljaž, če začneva z aktualnimi dogodki – se je minister Peter Gašperšič prestrašil Koroške vstaje, ko je napovedal podpis protokola?
Težko je reči, da je na napoved podpisa protokola vplivala samo napoved Koroške vstaje, je pa definitivno to eden izmed dejavnikov. Mladinska iniciativa za 3. razvojno os je Koroško vstajo napovedala zaradi odklonitve podpisa sporazuma s strani ministrstva. Gašperšič podpisa sicer ni odklonil, ker se ne bi strinjal z gradnjo tretje razvojne osi. Dejal je namreč, da podpis nima pomena, ker bo vsebina sporazuma opredeljena v operativnem programu. Res pa je, da je minister ob napovedi vstaje dejal, da želi, da se strasti umirijo.
Tomaž Rožen je v govoru na Koroški vstaji dejal, da županom v Ljubljani večkrat »odmahnejo z roko«. Župani so najvišji funkcionarji lokalne politike – kako z Ljubljano oziroma z državnimi institucijami komunicira Mladinska iniciativa za 3. razvojno os, če pa ne poslušajo niti županov? Vas država ignorira še bolj kot župane?
Župani so večkrat preveč poslušni do Ljubljane. Vedo, da bodo dolgoročno težje dosegli svoje, če se bodo na državni ravni preveč zapletali, zato večkrat popustijo. Sam ocenjujem, da bi moral biti Svet koroške regije bolj aktiven pri prizadevanjih za izgradnjo tretje razvojne osi. Problematično je, da Slovenija nima formalno opredeljenih pokrajin; občine se nekako neformalno povezujejo, Svet koroške regije pa deluje samo kot neko posvetovalno telo. Takrat, ko je minister Gašperšič odklonil podpis sporazuma, sem pričakoval, da bo Svet koroške regije prvi, ki se bo temu uprl. Tudi Savinjsko-šaleška regija je del sporazuma, kar je seveda dobro, ampak so bolj pasivni in se na to niso odzvali. Svet koroške regije pa bi moral biti bolj aktiven – kdo bo branil interese lokalne skupnosti, če ne župani in občinska uprava ter svetniki?
Med ljudmi na Koroškem je trdno zasidran virus apatije
Kaj je narobe s Koroško, da se zanjo ne poskrbi tako kot za preostale slovenske regije? Pomurje je dobilo zakon o razvojni pomoči, za Koroško ste ga predlagali tudi v Mladinski iniciativi za 3. razvojno os, pred tem je bil podoben zakon že v parlamentarni obravnavi in na glasovanju, kjer je izvisel.
Čisto odkrito povedano: mislim, da je zaradi zaprtosti regije med ljudmi na Koroškem zelo trdno zasidran virus apatije. Veliko je ljudi, ki redkokdaj ali nikoli ne zapustijo regije. Koroško je po osamosvojitvi prizadela gospodarska kriza, in če gospodarstvo ne funkcionira, gre vse ostalo samo navzdol. Tudi država vzame Koroški vse, kar lahko. Ljudje pa državi ne verjamejo več. Ljudje mi večkrat rečejo, da podpirajo iniciativo, vendar ceste nikoli ne bo. V podzavesti ljudi je, da država tako ali tako ne bo nič naredila. In tukaj se pojavi problem – če bi ljudje verjeli vsaj v neko željo, bi se mogoče bolj množično aktivirali in bolj povezovali, ker oblast se množic boji. Hitro vidijo, ko postane situacija resna, in tako se v določenih primerih tudi odzovejo.
Ali se koroško gospodarstvo dovolj aktivno vključuje v pogajanja in zahteve za gradnjo tretje razvojne osi?
Gospodarstveniki so že davno pred nami imeli pobude. Mi na situacijo opozorimo tako, da gremo na cesto, oni pa to delajo malce bolj umirjeno. Z njimi sicer zelo dobro sodelujemo pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, povezali smo se tudi z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Če je ta iniciativa naredila kaj dobrega, je zagotovo to, da je te deležnike, ki so se že prej borili za hitro cesto, povezala v celoto, in skupaj delujemo usklajeno.
Preden je začela delovati Mladinska iniciativa za 3. razvojno os, je bila ideja o hitri cesti na Koroško zelo oddaljena in nerealna. Danes pa, kakor kaže, je realizacija vedno bližje.
Če se ozremo nazaj v leto 2014, torej v čas, ko je Mladinska iniciativa za 3. razvojno os tudi začela delovati, je minister Gašperšič na hiringu dejal, da ceste tako ali tako ne potrebujemo. Njegovo stališče je bilo, da je cesta brez pomena, in da se je sploh ne bo gradilo. Z zbiranjem podpisov oziroma s peticijo za gradnjo tretje razvojne osi pa so videli, kaj civilna družba misli, in že naslednje leto so spremenili prvotno mnenje. Brez pritiska ne bomo nič pridobili, samo od sebe ne bo nič prišlo. Vsi drugi so svoje že dobili, zdaj je čas, da svoje dobimo še Korošci. Oblasti prav ustreza, da se Korošci med sabo prepiramo, da se župani ne strinjajo, in da se pojavljajo različne iniciative.
»Verjamemo v to, da se bomo nekega dne lahko peljali po hitri cesti. To bo naša nagrada.«
Kako ste prišli do same ideje za Mladinsko iniciativo za 3. razvojno os?
Povsem spontano. V Mladinskem svetu Ravne smo pisali strategijo za mlade, pri čemer smo naleteli na problem prometne odrezanosti. Tekle se debate o hitri cesti in tretji razvojni osi, in tako se je porodila ideja, da bi se tega lahko lotili bolj konkretno. Razmišljali smo o ustanovitvi civilne iniciative, vendar ima »civilna iniciativa« negativen prizvok, ker je v večini primerov povezana z nekim nasprotovanjem. Odločili smo se, da bomo formirali Mladinsko iniciativo, ki pa ne bo nasprotovala, temveč bo podpirala.
Ste precej aktivna iniciativa, ki deluje brez honorarjev.
Iniciativa deluje v sklopu Mladinskega sveta Ravne, ki pokrije materialne stroške, denimo plakate, majice in podobno. Ti stroški se pokrijejo iz programa dela Mladinskega sveta, nihče od sodelujočih pa ne prejema honorarja. Verjamemo v to, da se bomo nekega dne lahko peljali po hitri cesti – to bo naša nagrada.
Študija pritegne bralca, zadane bistvo, podatki pa šokirajo
Izdelali ste tudi študijo o smotrnosti gradnje hitre ceste na Koroško, ki je precej obsežna. Verjetno je pri procesu izdelave sodelovalo dosti ljudi, potrebovali ste tudi veliko virov informacij.
Tudi študija, tako kot sama iniciativa, je bila spontano delo. Na začetku smo potrebovali nekaj časa, da smo Korošce malenkost zbudili, da smo se povezali. Da nas slišijo samo na Koroškem, pa seveda ni dovolj, čas je bil, da se premaknemo do Ljubljane. Padla je odločitev, da obiščemo vse parlamentarne stranke in jim predstavimo, kdo smo in kaj želimo.
Pa so vas sprejele vse parlamentarne stranke?
Vse stranke so si vzele čas, z izjemo Združene levice. Prav tako nas premier Miro Cerar še do danes ni sprejel. Za vse poslance smo izdelali zloženke, v katerih sva s kolegom Andrejem Grobelnikom nanizala devet vidikov, zakaj Koroška potrebuje cesto. Te vidike je bilo treba tudi podpreti z dejstvi in statističnimi podatki. Iz ogromno različnih statističnih podatkov sva z Andrejem delala tudi grafe in ob tem ugotovila, da je vse skupaj precej zanimivo, in da bi bilo dobro to objaviti v nekakšni knjižici. Povezala sva se s Cirilom Horjakom, ki je bil nad zamislijo navdušen, in iz ideje, da nariše eno karikaturo, je nastala ilustracija celotne študije. Študija je izpadla kot dobra kombinacija vsega: ni predolga, zadane bistvo, zanimive risbe pritegnejo bralca, podatki pa šokirajo.
Na Koroški vstaji ste omenili tudi popolne zapore regionalnih cest do Arje vasi in naprej, ter to, da so načrti že izdelani. Lahko o tem poveste kaj več, ali so načrti zaenkrat še skrivnost?
Načrti so skrivnost, so pa dobro dodelani v naših glavah. Dejansko smo sposobni ustaviti ves promet do Ljubljane, ampak se mora Odbor za izgradnjo hitre ceste pred tem dobro pogovoriti, ker s tem ne želimo povzročati škode Koroški. Korošci niso krivi, da je situacija takšna, kot je. Če bo v dogovoru opredeljena jasna časovnica in se bomo z vsebino strinjali, do oviranja prometa ne bo prišlo. Približno vsak mesec bomo preverjali, če vse poteka v skladu z dogovorom, in v primeru, da bo temu tako, ne bo potrebe po drastičnih ukrepih.
»Upam, da cesta ne bi tekla samo v eno smer, pač pa v obe.«
Za letošnje leto bi lahko rekli, da sta se zgodila dva večja premika: sprejetje državnega prostorskega načrta in napoved podpisa protokola o gradnji. Verjetno ima pri tem Mladinska iniciativa kar konkretne zasluge.
Verjetno so k premikom doprinesle tudi aktivnosti iniciative, vendar sam menim, da je vse skupaj splet okoliščin. Ob tem se moramo zavedati, da se bliža čas parlamentarnih volitev. Vlada bi rada pokazala, da je nekaj naredila. Seveda nam popolnoma ustreza, da se bo dejansko nekaj premaknilo. Bojim pa se primera, da bi se ob morebitni menjavi oblasti vse vrnilo na sam začetek. Tri leta pogajanj in eno leto dela ne vodijo nikamor, ideja o cesti je namreč stara že več kot 40 let. Resnično pa upam, da bi bila cesta res, tako kot že samo ime pove, »razvojna os«. Upam, da cesta ne bi tekla samo v eno smer, pač pa v obe.
Ali vam podžupanska funkcija lajša pristopanje in komuniciranje z državnimi institucijami v imenu Mladinske iniciative za 3. razvojno os?
V Sloveniji je na stotine podžupanov, država pa že županov ne upošteva toliko, kot bi jih morala. Zdi se mi, da imamo kot iniciativa dosti večjo moč, kot pa če bi k pogovorom pristopal kot podžupan. Ne glede na to, da sem politično aktiven, se v tej zgodbi želim povezati z vsemi. Ni pomembno, ali je stranka leva ali desna. Pri tem pa zelo pazim, da iniciativa ne bi bila politično napadena ali zlorabljena. Na tak način ohranjamo kredibilnost in s tem večje možnosti za dosego ciljev v Ljubljani.
Boste tudi letos kolesarili po trasi tretje razvojne osi?
Da, letos bo to tretji dogodek kolesarjenja po tej trasi. Sam dogodek vedno nosi neko sporočilo; lansko leto smo zahtevali, da pride do sprejema državnega prostorskega načrta. Vmes se nam pridružijo tudi lokalni politiki, tudi mediji povzamejo dogodek. To je pač naš način dela in sporočanja – če danes nisi drugačen, in če ne stopiš iz okvirov, te javnost ne povzame. Če nas mediji ne povzemajo, nas v Ljubljani ne slišijo. Če pa v Ljubljani večkrat berejo o naših aktivnostih, se posledično tudi drugače odzovejo.
Lahko sklenete, da je poslanstvo Mladinske iniciative izpolnjeno, če se bo začela gradnja ceste vse do Holmca?
Če bi to doživeli, bi bilo več kot uspešno. Takrat pa Mladinska iniciativa res ne bi imela več kaj početi in bi postala zgodovina.
Jon Petek
