Zaradi primera »Koroški dečki« je v zadnjem letu dni na tapeti tako slovenjgraški center za socialno delo (CSD) kot tudi ministrica Andreja Kopač Mrak, ki je zaradi tega primera v slovenskem parlamentu doživela dve interpelaciji, v slovenjgraškem CSD pa so pred meseci zamenjali vodstvo, ki so ga pred tem nastavili kljub nasprotovanju večine zaposlenih in tudi stroke.
Spet bodo kurili nezadovoljstvo
Ministrica Anja Kopač Mrak pa sedaj ponovno razburja, saj pripravlja reorganizacijo centrov za socialno delo; o tej prenovi se bodo danes prvič pogovarjali tudi v Državnem svetu Republike Slovenije, do junija pa bodo potekale razprave še drugod po Sloveniji. Reorganizacija po nekaterih občinah, kjer so sedeži teh centrov, že povzroča negotovosti in negodovanje, saj naj bi se obstoječi centri za socialno delo – sedaj jih je 62 – preoblikovali v enote, s čimer bi izgubili svojo dosedanjo samostojnost, ob tem pa ministrica načrtuje tudi 16 območnih centrov. Kje bodo sedeži teh območnih centrov, je zaenkrat še skrivnost, ko pa bodo imena sedežev na mizi, pa bo seveda v številnih okoljih spet ogenj v strehi. Prav gotovo lahko to pričakujemo tudi na Koroškem, kajti če se je ministrica odločila, da bo to v Slovenj Gradcu, je pričakovati nasprotovanja vsaj na Ravnah na Koroškem. Slovenjgraški center za socialno delo je zaradi primera »Koroški dečki« in njegovega bivšega direktorja Jurija Šumečnika v javnosti figuriral kot afera in škandal, in vsaj v občini Ravne na Koroškem se ne bodo sprijaznili s tem, da nova regijska institucija dobi sedež v Slovenj Gradcu. Če je ministrica predvidela sedež območnega centra za socialno delo v Radljah ob Dravi, kjer je župan Alan Bukovnik, ministričin strankarski kolega, bodo nasprotovanja tako v Slovenj Gradcu, ki je sam sebe razglasil za središče regije, kakor tudi na Ravnah, ki je gospodarsko središče Koroške. Na Koroškem so v preteklosti že potekala dogovarjanja, da je treba regijske institucije enakomerno deliti med vse občine oziroma po vseh treh dolinah v regiji. Ravno v ponedeljek smo na našem portalu pisali o tem, kako se je v zadnjem desetletju in več Koroška siromašila, ko je država jemala in ukinjala regijske ustanove. Deliti institucije med regijami doslej ni bilo mogoče, ker pač niso nastajale nove, temveč so se ukinjale že obstoječe.
Zmedenost pri raznih členitvah Slovenije
Vprašanj, ki se bodo danes pojavljale v državnem svetu in tudi pozneje v razpravah okrog te pobude, pa je seveda brez konca. Na primer, kako so na ministrstvu prišli do številke 16 območnih centrov, saj v drugih regijskih členitvah, od statistične do zdravstvene regije ali policijskih uprav, takšne številke ne poznajo. V Sloveniji imamo 12 statističnih regij, zdravstvenih regij, pod katerimi razumemo teritorije, ki jih pokrivajo območni Zavodi za zdravstveno zavarovanje, je deset, potem ko so Koroški in Postojni vzeli policijske uprave, je teh v Sloveniji samo še osem, Zavod za zaposlovanje ima po državi 12 območnih služb. Območnih centrov za socialno delo pa bi bilo 16?! Ali potrebujemo območne centre socialnega dela in še dodatnih 62 enot, ki se bodo preoblikovale iz dosedanjih centrov? Ali je ta številka, torej 16 območnih centrov, spet bolj proizvod političnega kupčkanja, kot pa resnega strokovnega premisleka?
Kje bodo ti območni centri, vlada še ni določila, sredi letošnjega leta naj bi o tem sprejela uredbo, bo pa med posalnci v koaliciji gotovo velika borba za sedeže teh območnih centrov. Obstaja tudi verjetnost, da od tega na koncu ne bo nič, in se bodo predlagatelji le osmešili. Bolj pametno bi bilo energijo vložiti v kakovostno delo centrov, kot pa zakrivati in prekrivati njihove napake z reformami in reorganizacijami.
Predvsem pa se bo država morala najprej odločiti o členitvi Slovenije na pokrajine, kar predvideva in zahteva tudi ustava, in temu prilagoditi tudi členitev vseh preostalih družbenih podsistemov.
Jon Petek
