Združene civilne iniciative Savinjske doline s pismom opozarja na sume političnih pritiskov na župana Braslovč in Polzele, saj naj bi spremenila mnenje glede primernosti trase Šentrupert – Velenje. Župan Polzele Jože Kužnik bi si pritiskov celo želel, saj bi vsaj na tak način vzpostavili (pre)potreben dialog z državo.
Včeraj pozno zvečer so Združene civilne iniciative Savinjske doline na župane, državne organe in medije naslovile pismo, v katerem izražajo skrb in sume o političnih pritiskih glede ustavne presoje omenjenega DPN-ja. Župana Braslovč in Polzele sta po minulih lokalnih volitvah domnevno spremenila mnenje o trasi hitre ceste na spodnjem delu severnega kraka 3. razvojne osi, kar vzbuja skrb predstavnikov Združenih civilnih iniciativ Savinjske doline. Sumijo, da sta župana klonila pod političnimi pritiski infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek oziroma njene stranke.
Civilne iniciative skrbi, da sta bila župana deležna obljub oziroma groženj glede razpisov za državne investicije v njunih občinah
Srečevanja županov z ministri in drugimi predstavniki vlade je povsem normalno, razmišljajo v civilnih iniciativah Savinjske doline. »Manj običajno je, da naj bi – domnevno – oba župana v enakem času močno spremenila mnenje o podpori ustavni presoji za odsek 3. razvojne osi. Omenjeni občini sta zahtevo na Ustavno sodišče vložili pred enim letom, ker sta ocenili, da obstajajo nepravilnost, ki bistveno vplivajo na razvoj lokalnih skupnosti. Ustavno sodišče bi preverilo, ali je bil Državni prostorski načrt pripravljen v skladu z zakoni, ki zagotavljajo ustrezno strokovno presojo. Že večkrat se je namreč ugotovilo, da je bil izbor trase F2-2 najmanj sporen, če že ne prirejen,« sporočajo iz Združenih civilnih iniciativ Savinjske doline.
Civilne iniciative zato skrbi, da sta bila župana deležna obljub o prirejenih razpisih za državne investicije, če bi od ustavne presoje odstopila, oziroma groženj za omejitev državnih sredstev v primeru, da od presoje ne odstopita. Kot še navajajo, politična trgovanja v Sloveniji niso redek pojav, kot primer pa navajajo odstop ministra Jureta Lebna zaradi prirejenega razpisa pri maketi 2. tira in odstop ministra Marka Bandellija zaradi groženj županskemu kandidatu občine Komen Eriku Modicu. »Ni odveč pripomniti, da slednji prihaja iz Stranke Alenke Bratušek. Zaskrbljujoče bi bilo, če bi se ugotovilo, da je takšno trgovanje s podporo način delovanja te stranke ali ministrice Bratušek osebno,« še navajajo v pismu.
»Pristop civilnih iniciativ ni pravilen, njihovo delovanje ruši celotne državne projekte.«
Župan Braslovč Tomaž Žohar je dejal, da je s pismom civilnih iniciativ seznanjen, a ga ne želi komentirati, prav tako ni želel odgovarjati na vprašanja povezana s 3. razvojno osjo. Bolj zgovoren je bil župan sosednje občine Polzela Jože Kužnik. »Prav nobenega pritiska nisem bil deležen, a bi si ga po eni strani želel. Tako bi vsaj lahko spregovorili o problemu,« je Kužnik karikiral odsotnost dialoga med lokalno skupnostjo in državo. Pravi, da občina stališča do trase Šentrupert – Velenje ni spremenila, pismo pa da temelji na insinuacijah in domnevah.
Gradnji 3. razvojne osi Kužnik ne nasprotuje. Poudaril je, da se Korošcem godi krivica in si želi skupne rešitve, ob tem pa se sprašuje, kaj je država delala do danes; državni prostorski načrt med Slovenj Gradcem in Velenjem je bil namreč sprejet že leta 2013. Združenje civilnih iniciativ Savinjske doline zagovarja podobna stališča kot občina Polzela, a ker je Kužnik kritičen tudi do njih in ne samo do države, mu iniciative očitajo, da je klonil pod političnimi pritiski iz Ljubljane. »Pristop civilnih iniciativ ni pravilen, njihovo delovanje ruši celotne državne projekte,« pravi in doda, da se v normalni državi to ne bi smelo dogajati. Meni, da civilnih iniciativ ne bi bilo oziroma ne bi imele moči, če bi se država projektov lotevala transparentno.
Združenje civilnih iniciativ v pismu še navaja, da sta župana nedavno sestankovala z infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek, a Kužnik pravi, da se je zadnjič z Bratuškovo srečal lanskega septembra. “Res je, da smo se takrat dogovarjali za sestanek, a do sestanka še ni prišlo,” pojasnjuje.
Politične igrice, spletke in domnevanja
Razrešitev sporov in nesoglasij na spodnjem delu trase severnega kraka 3. razvojne osi je ključnega pomena za svetlo prihodnost hitre ceste na Koroško. Je prvi pogoj, da si lahko Korošci še naprej dovolimo sanjati o sodobni cestni povezavi s preostalim delom države. Medtem ko nestrpno čakamo na odločitve ustavnega sodišča glede presoje ustavnosti državnega prostorskega načrta odseka Šentrupert – Velenje, pa političnim igricam in spletkam ni videti konca.
Le teden dni mineva od ostrega odziva Mladinske iniciative za 3. razvojno os in koroškega poslanca Janija Prednika na terenski obisk poslancev v Braslovčah, kjer so si ogledovali teren trase in govorili o drugih alternativnih možnostih. Korošci so srečanje, ki ga je sklical poslanec NSi Aleksander Reberšek, označili za posreden vpliv na odločanje ustavnega sodišča, a po besedah Reberška je bil namen obiska seznanitev s težavami tamkajšnjih prebivalcev pri umeščanju trase, sam pa podpira prizadevanja Korošcev in države pri gradnji 3. razvojne osi.
JP
