Nov predlog zakona o ustanovitvi pokrajin ne predvideva Koroške kot samostojne pokrajine, združili bi jo v Koroško-šaleško pokrajino. Kot razlog navajajo premajhno število prebivalcev, da bi lahko zagotavljali učinkovit razvoj.
Želja po ustanovitvi pokrajin je na slovenskem političnem parketu prisotna že več kot desetletje, najbližje realizaciji je bila prva vlada Janeza Janše z zakonodajo, ki jo je pripravil takratni minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar. A v nasprotju z današnjo delitvijo teritorija, je predlog izpred desetih let opredeljeval Koroško kot samostojno pokrajino. “Območje pokrajine je zemljepisna enota, ki jo povezujejo poselitveni, infrastrukturni in naravni sistemi ter interesi prebivalstva za reševanje zadev širšega lokalnega in regionalnega pomena, ki jih je pokrajina kot samoupravna lokalna skupnost sposobna zagotavljati,” se glasi 2. člen predloga zakona o ustanovitvi pokrajin iz leta 2008, 9. člen pa opredeljuje Koroško kot samostojno pokrajino.
Nov predlog pa je Korošce dodobra razburil, saj predvideva, da bi si pokrajino delili s Šaleško. Kje bi bil sedež skupne pokrajine, ki zajema kar dve mestni občini, ni jasno. Takšna delitev za Koroško ne pride v poštev, so mnenja mnogi Korošci. Kot je minuli teden na seji Sveta Koroške regije pojasnil vodja aktualnega projekta ustanavljanja pokrajin Boštjan Brezovnik, ima Koroška premajhno število prebivalcev, da bi lahko zagotavljala učinkovit razvoj. Dodal je, da je posledica nerazvitosti Koroške centralizacija države, kar se kaže tudi v Pomurju in Zasavju.
Temu so koroški župani na minuli seji ostro nasprotovali. Ravenski župan Tomaž Rožen in župan Prevalj Matic Tasič sta mnenja, da se je delitev velikih občin na več manjših v preteklosti izkazala za dobro potezo, saj se danes občine bolje razvijajo. Župan Mute Mirko Vošner je dejal, da morajo pri ustanavljanju pokrajin upoštevati zgodovinska dejstva in identiteto prebivalstva, vuzeniški župan Franjo Golob pa je dejal, da bodo vztrajali pri umestitvi Koroške kot samostojne regije.