V zadnjih tednih v medijih veliko poslušamo o opozorilih o onesnaženju zraka s trdnimi delci, tako imenovanimi PM10 ali PM2,5. Ta opozorila se nanašajo predvsem na urbana središča, največkrat na Ljubljano in Celje. V Sloveniji je bil pred desetletji največji problem žveplov dioksid, tudi na Koroškem, natančneje v Zgornji Mežiški dolini, pa tudi v sosednji Šaleški dolini zaradi tamkajšnje termoelektrarne v Šoštanju. Tedaj so ravni za nekajkrat presegale danes veljavne mejne vrednosti. Po izvedenih ukrepih v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla v prometu in gospodinjstvih je težav z žveplovim dioksidom bistveno manj oziroma skorajda zanemarljivo.
S PM10 na Koroškem problematičen le Žerjav
Opozoril glede onesnaženja zraka s trdnimi delci PM10 za Koroško ne slišimo, kar seveda ne pomeni, da teh probelmov nimamo. Po zadnjem poročilu o kakovosti zraka v Soveniji, ki ga je pripravila Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) za leto 2015 (za lansko leto poročilo še ni izdelano), so bile ravni delcev PM10 višje kot leto poprej. Dopustno število preseganj dnevne mejne vrednosti za delce PM10 (35) je bilo preseženo na osmih merilnih mestih v urbanem okolju, leta 2014 pa le na štirih merilnih mestih. Največ, to je 85 preseganj, je bilo leta 2015 izmerjenih na prometno zelo obremenjenem merilnem mestu Ljubljana-Center. Več od dopustnih 35 preseganj je bilo izmerjeno tudi na postajah Celje AMP Gaji (76), Celje (70), Zagorje (70), Trbovlje (50), Murska Sobota-Rakičan (47), Ljubljana-Bežigrad (43) in Novo mesto (41).
Kar se Koroške tiče, pa je v poročilu glede onesnaženosti zraka le Žerjav. Na stalnem merilnem mestu v Žerjavu so 2015. sedemkrat zaznali preseganje mejne vrednosti, maksimalne vrednosti so bile v tem letu dosežene v 74 primerih, povprečne letne pa v 26 primerih.
Na področju težkih kovin nič novega
Žerjav se omenja še na enem mestu, to je glede težkih kovin, ki so bile zaznane na tamkajšnjem merilnem mestu in so posledica dolgoletnega pridobivanja svinca ter njegove predelave, ki poteka še danes. Na merilnem mestu Žerjav je raven svinca v letu 2015 znašala približno dve tretjini mejne vrednosti, raven kadmija pa se je približala ciljni vrednosti. Nič novega ne bomo zapisali, če še enkrat dodamo, da svinec spada med kovine, ki imajo toksičen vpliv na možgane. Poleg možganov in živčevja se kopiči tudi v ledvicah, jetrih in kosteh.
Meritve svinca, kadmija, arzena in niklja je ARSO izvajal na štirih merilnih mestih – Ljubljana-Biotehniška fakulteta, Maribor, Iskra in v že omenjenem Žerjavu. Najvišje koncentracije svinca, kadmija in arzena so bile izmerjene v Žerjavu, najvišje koncentracije niklja pa na merilnem mestu Ljubljana, natančneje pri Biotehniški fakulteti. Na vseh lokacijah opažajo, da najvišje izmerjene vrednosti precej odstopajo od povprečnih, te pa so posledica izjemnih dogodkov, povezanih z dejavnostjo v okolici merilnih mest. Letni poteki koncentracij težkih kovin kažejo, da so koncentracije najvišje v hladnejšem obdobju leta. Primerjava koncentracij težkih kovin v obdobju od 2009. do 2015. kaže, da obremenjenost ostaja na približno enaki ravni.
Ali ste vedeli?
V poročilu ARSO pa je tudi nekaj zanimivosti s področja zdravja in okolja, in prav je, da jih delimo tudi z vami.
– V Evropi je bilo v obdobju od 2011. do 2013. več kot 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega onesnaževanju zraka, vrednosti pa so višje od priporočil Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Neposredni vplivi onesnaženega zraka na človeka potekajo predvsem prek dihalnih organov, kjer škodljive snovi prehajajo v telo in na kompleksen način vplivajo na procese v človeku. Škodljive snovi v zraku pa lahko onesnažijo tudi tla ali hrano, vstopijo v prehransko verigo človeka, in tudi po tej poti vplivajo na zdravje in počutje.
-Ocenjuje se, da je onesnažen zrak v EU-28 v letu 2012 povzročil več kot 400.000 prezgodnjih smrti.
-Najpogostejši vzroki prezgodnje smrti, povezane z onesnaženostjo zraka, so bolezni srca in obtočil, srčna kap (80 % primerov), sledijo bolezni dihal in pljučni rak. Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) je onesnažen zunanji zrak leta 2013 uvrstila med kancerogene za ljudi. S povečano incidenco raka je najtesneje povezana onesnaženost zraka z delci. Izpostavljenost onesnaženemu zraku je povezana tudi s povečanim tveganjem za nastanek raka na mehurju.
– Novejše raziskave kažejo, da lahko izpostavljenost onesnaženemu zraku v zgodnjem otroštvu pomembno vpliva na razvoj otroka in sproži nastanek bolezni, ki se pokažejo šele pozneje v odrasli dobi. Po podatkih WHO lahko izpostavljenost onesnaženemu zraku med nosečnostjo med drugim povzroči zmanjšano rast plodu, prezgodnje rojstvo in spontani splav. Obstajajo indikacije, da je lahko prizadet tudi imunski sistem novorojenčkov. Vplivi onesnaženega zraka na razvijajoči se zarodek so še posebno zaskrbljujoči, saj lahko vplivajo na razvoj otroka in sprožijo nastanek različnih bolezni, ki se razvijejo pozneje v življenju (astma, alergije, diabetes).
– Onesnaženi zrak zmanjšuje pridelke v kmetijstvu in škodljivo vpliva na gozdove, škoduje pa tudi zgradbam in drugim konstrukcijam. Skupni eksterni stroški, ki so posledica vplivov na zdravje, so v razponu od 330 do 940 milijard EUR. Neposredna gospodarska škoda vključuje 15 milijard EUR zaradi izgubljenih delovnih dni, zdravstvene stroške v višini 4 milijard EUR, izgubo pridelka v višini 3 milijard EUR in škodo na objektih, ki znaša 1 milijardo EUR. Kljub bistvenemu zmanjšanju onesnaženosti zraka v zadnjih 50 letih je izboljšanje kakovosti zraka še vedno eden izmed osrednjih ciljev okoljskih politik.
Jon Petek
