Nov avstrijski zakon o socialni pomoči določa, da so do pomoči v celoti upravičeni le tisti, ki imajo ustrezno znanje nemščine ali angleščine. Narodni svet koroških Slovencev opozarja, da zakon diskriminira avstrijske narodne skupnosti in krši ustavo.
Avstrijska vlada je konec aprila sprejela zakon o socialni pomoči, ki določa znižanje socialne pomoči za tiste, ki nimajo zadostnega znanja nemškega ali angleškega jezika. Tisti, ki ta dva jezika ne govorijo na zadovoljivi ravni, bodo prejemali le 65 odstotkov vrednosti socialne pomoči, ne glede na državljanstvo, kar pa razburja koroške Slovence. »To se torej ne tiče samo prosilcev za azil ali drugih tujcev, temveč tudi narodnih manjšin, zlasti tudi koroških Slovencev, na kar je treba opozoriti,« menijo v Narodnem svetu koroških Slovencev; krovna organizacija koroških Slovencev je na avstrijsko vlado naslovila tudi dopis.
NSKS poudarja, da je nesprejemljivo, da bi imele avstrijske narodne skupnosti slabši položaj zaradi jezika. Slovenščina je na Koroškem prisotna že več kot tisoč let, opozarjajo in dodajajo, da morajo biti manjšinski jeziki v zakonu o socialni pomoči izenačeni z nemščino. Slovenske krovne organizacije ocenjujejo, da zakon, ki diskriminira narodne skupnosti, ni v skladu z ustavo.
Ob tem Narodni svet koroških Slovencev od vlade zahteva, da sprejme popravek in s tem prepreči diskriminatorno politiko do narodnih skupnosti.
Diskriminacija slovenskega jezika je v Avstriji prisotna tako na državni kot na regijski ravni. V predlogu nove deželne ustave Koroške leta 2017 sprva slovenska manjšina sploh ni bila opredeljena, po burnem odzivu Slovencev pa so jo kasneje sicer omenili, vendar se slovenščina ne priznava kot uradni deželni jezik.
NK
