Vid Brezočnik: Anatomija zapuščene hiše

V petek, 24. januarja 2025, ob 18.00 vas vljudno vabimo v Galerijo Ravne, na javno vodstvo po razstavi Vid Brezočnik: Anatomija zapuščene hiše ter na druženje z avtorjem.

 

 

Na razstavi »Anatomija zapuščene hiše« Vid Brezočnik razstavlja serijo fotografij, ki so nastale letos spomladi, ko je obiskal Križevce v Prekmurju in tam v Kančevcih odkril zapuščeno hišo. V sobah je naletel na v naglici odvržene predmete. Vse je kazalo na to, da so stanovalci hišo zapustili hitro in nepričakovano. Razstava v Galeriji Ravne tako ponuja na ogled nekaj detajlov forenzičnih raziskav interierja in celo stenske podobe. Ambientalna postavitev gledalcu pričara usodo zapuščenih hiš in lahko senzibilnemu opazovalcu služi kot metonimija za epidemijo osamljenosti v današnjem svetu. Na teh črno-belih fotografijah, z dramatičnimi kontrasti in zamrznjenim gibanjem zaves, slišimo piš vetra skozi razbita okna ter tek podgane prek črepinj v tej suhi kleti.

Razstava je postavljena v dveh delih in sicer v prvi sobi si ogledamo 7 uokvirjenih črno belih fotografij in eno barvno. Na njih so izpostavljeni nekateri detajli, ki se v retrospekciji zdijo pomembni, a dejansko niso, saj so tu le za to, da stopnjujejo dramatičen učinek, katerega vrhunec nas pričaka za foto zaveso. V tej sobi nas objamejo tri celo stenske foto tapete. Iluzija resničnosti se stopnjuje še z na tla prilepljeno fotografijo mumificiranega psa. Motiv se ponovi tudi na steni. Takšna postavitev prestopa meje med fikcijo in resničnostjo. Gledalca zmami v iluzionistično past in mu ponudi katarzo, katero lahko doživi samo v umetnosti.

Post-apokaliptično preteči toni te fotografske razstave nas spominjajo na vse prevečkrat tudi v naših krajih videna zapuščena bivališča, ko ljudje umrejo ali pa iz različnih vzrokov odidejo. Pogosto ekonomskih, ki ljudi vodijo v večja mesta, kjer so možnosti za zaslužek boljše. Podeželje se izprazni in ostanke človeških bivališč terja nazaj narava, kar je dobro z vidika ekoloških groženj. Pojav opažamo v vseh ruralnih okoljih in je permanenten atribut kapitalističnega ustroja sveta, ki ljudi zvabi v večje urbane konglomeracije, kjer so kot delovna sila učinkoviteje in predvsem ceneje na voljo lastnikom kapitala. Vse dotlej, dokler tudi v centrih življenje zaradi draginje, onesnaženja in prometnih zastojev postane vse manj privlačno.

VID BREZOČNIK (1985) je na področju grafičnega oblikovanja ustvaril več celostnih grafičnih podob, sodeloval s fotografom Goranom Bertokom in oblikovalcem Rankom Novakom. Oblikoval je številne publikacije, med drugim knjigo Container architecture in razstavni katalog Štefana Marflaka. V zadnjih letih se profesionalno ukvarja tudi s komercialno fotografijo. Od leta 2006 je tehnični urednik Dnevnikove priloge Objektiv. S fotografijo je povezan vse od najstniških let dalje, tako so nastali različni cikli med seboj nepovezanih tematik kot študije svetlobe in zmožnosti pripovedovanja zgodb s sodobnimi orodji postprodukcije. Te minljivosti pa na fotografijah postanejo zgodbe o neponovljivih trenutkih tudi zaradi premišljenih razmerij med svetlimi in temnimi prostori fotografije. Živi in dela v Ljubljani.

Na ogled do 8. februarja!

KGLU