Delež obnovljive energije na avstrijskem Koroškem že presega 53 odstotkov, njihov cilj je seveda 100-odstotno pokritje energetskih potreb iz obnovljivih virov, zato širijo uporabo hidroelektrarn, fotovoltaike in vetrne energije. Koroška regija se je pričala prebujati na področju sončnih elektrarn in družbe Gen I je začela resne pogovore o investicijah v tej regiji, saj so na voljo tudi ugodna nepovratna sredstva iz evropskega kohezijskega sklada. Na področju vetrnih elektrarn pa vse kaže, da so ideje Dravskih elektrarn o vetrnem parku na Košenjaku že pokopane, saj je bil odziv prebivalcev preveč goreč. Na drugi strani pa obstaja velika verjetnost, da bo avstrijska elektrarniška družba Kelag izkoristila vetrni potencial na avstrijski strani tega hribovja. Da bi pri tem sodelovali in se dogovarjali o skupnem projektu z Dravskimi elektrarnami, pa v Kelagu iz Celovca zanikajo.
Slovenski mediji so pred desetletji veliko pisali o Kelagu v povezavi s Slovenijo in Koroško. Kelag je namreč postavil hidroelektrarno Golica-Koralpe na sami meji med Slovenijo in Avstrijo in s to elektrarno za 20 odstotkov zmanjšal pretok Muške Bistrice. V te namene je celovški Kelag plačal tudi določeno odškodnino občini Muta in nekaterim posameznikom ob reki Bistrici. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil na Muti tudi krajevni referendum, s katerim so želeli domačini zaustaviti obratovanje te elektrarne, ker jih je bilo strah pred poplavnim valom ob morebitni zrušitvi 90 metrskega jezu na Golici, vendar je bil ta referendum ničen. Pač zaradi tega, ker na krajevnem referendumu ljudstvo ne more odločati o meddržavnih projektih. HE Golica je bil skupen projekt Kelaga in slovenskega elektrogospodarstva v razmerju 80:20, kar pa ne pomeni, da je s to investicijo Slovenija pridobila 20 odstotni lastniški delež pri tej elektrarni, temveč le pravico do nakupa 20 odstotkov elektrike iz te elektrarne. Če bi zgodbo o gradnji in obratovanju HE Golica pred desetletji še lahko šteli med afere, se danes o tej elektrarni ne sprašuje skorajda nihče več. Razen mogoče takrat, ko oziroma če Avstrijci kršijo dogovorjeni minimalni pretok reke Bistrice.
Sicer pa v Kelagu pravijo, da trenutno pregledujejo območja na avstrijskem Koroškem, ki bi bila primerna za uporabo vetrne energije. Na podlagi sprotnega ocenjevanja še vedno ni jasno, ali bodo vetrnice na teh lokacijah v prihodnosti dejansko zgrajene ali ne. Za končne odločitve o lokaciji bo poleg tehničnih in ekonomskih ocen pomemben tudi pravni in politični okvir ter seveda upravni postopki, ki pa so v Avstriji bistveno krajši kot v Sloveniji.
Trenutno Kelag upravlja pet vetrnih elektrarn. V Romuniji, Bolgariji in na Hrvaškem obstajajo štiri vetrne elektrarne, ena vetrna elektrarna pa je v Avstriji (vetrnice Nikitsch), v te elektrarne je vključenih skupno 31 vetrnic, ki proizvedejo toliko električne energije, da ustreza letnim potrebam po električni energiji za več kot 50.000 gospodinjstev.
JP
