Zaskrbljujoči so podatki Statističnega urada Republike Slovenije o gospodinjstvih, ki se s svojimi dohodki težko prebijajo skozi mesece in leta. Podatki za koroško regijo so katastrofalni, več kot polovica Korošcev s svojimi dohodki težko preživi. Stanje se kaže tudi na praznih Karitasovih policah s hrano po vseh občinah.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je na Koroškem več kot 50 % gospodinjstev, ki se s svojimi dohodki težko ali zelo težko preživljajo. Zadnji podatki Statističnega urada RS, ki sicer segajo v leto 2014, vendar se do danes niso kaj dosti spremenili, razen morda na slabše, so zelo zaskrbljujoči. Samo v dveh slovenskih regijah je več kot polovica prebivalcev blizu pragu revščine, v slabšem stanju kot koroška regija je samo še spodnjeposavska. Po odstotkih je na teh dveh območjih v primerjavi z Ljubljano in okolico enkrat več družin, ki se s (pre)nizkimi dohodki težko prebijajo iz meseca v mesec in iz leta v leto. Pred kratkim smo pisali o tem, da je v Ljubljani povprečna bruto plača za 300 evrov višja kot na Koroškem. Cene življenjskih potrebščin v trgovinah, bencina na črpalkah, položnice za elektriko, vodo, telefonijo in podobno pa so seveda več ali manj enake.
Formalna državna pomoč koroški regiji je utopija
Poleg podatka, koliko gospodinjstev se s svojimi dohodki težko preživlja, je relevanten tudi podatek, koliko ljudi živi blizu ali pod pragom tveganja revščine. Tudi ta slika ni optimistična. Najbolj problematična je, denimo, savinjska regija s skoraj 17 %, vztrajno pa ji sledijo koroška in štajerska ter podravska regija z okoli 15 % ljudi, ki živijo tesno pod pragom tveganja revščine. Največji problem pa je, da so se na Koroškem pod pragom tveganja revščine znašli ljudje, ki sploh niso brezposelni, ampak si kljub zaposlitvi ne morejo zagotoviti dostojnega življenja.
Za Pomurje je bil sprejet Zakon o razvojni podpori pomurski regiji, ki to območje dviguje iz revščine; podoben zakon je bil pred desetletjem predlagan tudi za Koroško, vendar je za sprejetje zmanjkalo le nekaj glasov. Podobno zakonsko pobudo sedaj predlaga Mladinska iniciativa za 3. razvojno os, vendar med poslanci zaenkrat ni pretiranega zanimanja in navdušenja.
Številke so podkrepljene s praznimi policami za hrano na Karitasu
Dokaz o revščini, ki trka na vrata Koroške oziroma je že tu, pa niso samo bolj ali manj suhoparni statistični podatki. Prazne police s hrano na Karitasu potrjujejo to žalostno realnost. Ogromno ljudi, ki nimajo dovolj dohodka za plačilo vseh položnic in nakup osnovnih življenjskih potrebščin, se zateka po pomoč h Karitasu. Vendar pomoči ni dovolj za vse, ki so pomoči potrebni. Skoradja od boga je bil poslan anonimni darovalec, ki je prevaljskemu Karitasu podaril velike količine hrane in življenskih potrebščin, številke pa so se merile v tonah. Na Prevaljah so tako lahko napolnili popolnoma izpraznjene police in začasno ublažili hudo stisko ljudi, očitno pa revnim v Sloveniji bolj pomagajo dobrodelneži kot pa država.
Jon Petek
