»Zastrašujoče je to, da klicatelj pove za kršitev, ne želi pa povedati, kateri izvajalec je kršil,« pravi Stanka Vauh, varuhinja pacientovih pravic za koroško regijo, ko predstavlja izkušnje in analizira svoje delo že v svojem drugem mandatu. Ta institut se je obnesel, pacientom so brezplačno na voljo nasvet, pridobitev raznih informacij in pomoč, ko se izgubijo v zdravstvenem sistemu, ali ko le-ta zataji. V lanskem letu se je število primerov, ko so se Korošci obrnili na zastopnico pravic pacientov, nekoliko povečalo, še vedno pa je precej ljudi, ki za to možnost ne vedo in je ne Izkoristijo.
Izpolnjevanje zakonskih določil še vedno šepa
Drugi mandat ste zastopnica pacientovih pravic, leta 2014 ste bili ponovno imenovani za obdobje petih let. Kakšne so vaše izkušnje s tem institutom, ki je v slovenskem družbenem prostoru precejšnja novost?
Drži, da opravljam zastopstvo že drugi petletni mandat, ki poteče leta 2019. Izkušnje potrjujejo pravilno odločitev takratne vlade, da je leta 2008 sprejela Zakon o pacientovih pravicah in imenovala tudi prve zastopnike pacientovih pravic. Prva leta smo bili kot institut slabše prepoznavni, kar je nekaj povsem običajnega. Ljudje so se morali seznaniti z možnostjo vlaganja pritožb, postopki, pravicami, ki jih kot pacienti imajo; morali so izvedeti, da sploh obstajamo. Po nekaj podanih opozorilih izvajalcem zdravstvenih storitev so nas tudi slednji sprejeli in začeli obveščati paciente o možnih poteh podaje pritožb, imenovali so pristojne osebe za sprejemanje pritožb in tudi korektno sodelovati z nami.
Ker morate stalno poročati in voditi statistiko: koliko primerov letno obravnavate in s kakšnimi problemi se obračajo na vas pacienti s Koroške? Iz vašega poročila za leto 2015 vidimo, da se je na vas obrnilo manj pacientov kot leto poprej.
V poročilu je zavedeno manjše število v letu 2015 kot leto prej; za leto 2016 pa je zopet večje. Vendar to še ne pomeni, da je bilo pritožb pacientov manj. Pacienti se namreč lahko s pritožbo obrnejo tudi neposredno na izvajalca in le-teh ne zavedem kot obisk ter obravnavo pri meni, temveč se vodijo pri izvajalcih. Tu pa še vedno šepa izpolnjevanje zakonskih določil. Le-ti bi morali zastopnika ob vsaki obravnavi kršitve pacientovih pravic in prejetju pritožbe tudi obvestiti ter mu posredovati anonimizirane zapisnike obravnav in rešitev oziroma dosežen dogovor. To slednje se izvaja le s svetlo izjemo dveh bolnišnic. Preostali izvajalci šele konec leta na moj pisni poziv podajo odgovor, da so ali niso v določenem letu prejeli pritožbe. Tako kot je v javnosti zorela naša prepoznavnost, tako tudi vidim, da je zopet potreben čas, da se bodo določila zakona izvrševala v celoti.
»Zastrašujoče je to, da klicatelj pove za kršitev, ne želi pa povedati, kateri izvajalec je kršil.«
Koliko je anonimnih telefonskih klicev in kako postopate kot zastopnica v teh primerih? Ali anonimnemu klicatelju ni mogoče posredovati odgovora?
Telefonski klici se vršijo – ali so anonimni ali niso, pa ne morem potrditi. Kajti predstavitev z imenom in morda priimkom še ne pomeni zagotovila, da je klicatelj tudi dejansko ta oseba. Bolj zastrašujoče je to, da klicatelj pove za kršitev, ne želi pa povedati, kateri izvajalec je kršil, ali pa ne želi, da se ta informacija posreduje. Nekateri še vedno občutijo strah in se ne želijo izpostavljati. Odgovor se posreduje vsakemu, ker ni toliko pomembno, kdo kliče. Meni je pomembno, da klicatelj reši zadevo, da se konča njegova stiska, da je seznanjen s pravicami, ter da je pravilno usmerjen k nadaljnjim postopkom.
Ko preučite vse primere, je seveda zanimivo vprašanje, kakšno je razmerje med utemeljenimi in neutemeljenimi očitki.
Očitki, ki imajo znake kršitve, so kar utemeljeni. Vedno pa se pred razpisom obravnave pozanimam in pridobim še informacijo od izvajalca zdravstvenih storitev. Nemalokrat se zgodi, da rešimo zadevo že na neformalni način. Izvajalec popravi napako, se opraviči in poda pojasnilo, ki ga posredujem pacientu.
Ali je bil kakšen primer, ko ste pacientu predlagali, da uveljavi škodo, ki mu je bila povzročena?
Tudi takšen primer sem obravnavala. Pri takšnih zadevah pa se potem večinoma zaplete, ker mora pacient podati zahtevo na zavarovalnico in le-ta sprejme odločitev, ali je upravičen do odškodnine in seveda kolikšne. V nasprotnem primeru mora pacient vložiti tožbo na sodišče prek odvetnika.
Izvajalec mora zastopniku omogočiti dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za delo v zvezi z obravnavano zahtevo. Ali imate pri tem kakšne težave, kako so odzivne zdravstvene organizacije?
Tu je pa svetla točka. Težav z dostopom do vseh podatkov v letih delovanja nisem imela nikoli. Izvajalcu vedno posredujem ustrezno pooblastilo pacienta; do sedaj sem prejela vso zahtevano dokumentacijo in tudi vpogledi vanjo so mi bili omogočeni v zahtevanem roku.
Najbrž pa se pacienti pritožijo tudi neposredno na zdravstvene organizacije, mimo zastopnika pacientovih pravic. Ali razpolagate s podatki, koliko je takih primerov?
Omenila sem že, da so izvajalci dolžni posredovati zastopniku anonimizirane zapisnike obravnav po prejetju pritožb, katerih pa ne prejemam redno. Konec leta na svojo zahtevo po podaji informacij od izvajalcev zdravstvenih storitev prejmem izjavo, da niso prejeli nobene pritožbe, ali pa da so obravnavali eno, morda dve pritožbi. V kar pa seveda ne verjamem.
Zakon o pacientovih pravicah ne prinaša krajših čakalnih dob
Imamo tudi Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic, ki deluje pri Ministrstvu za zdravje RS. Ali ne gre zgolj za podvajanje teh institucij?
Pri Komisiji RS za varstvo pacientovih pravic, ki deluje na Ministrstvu za zdravje RS, ne gre za podvajanje institucij. Komisija je bila imenovana za odločanje o zahtevi za drugo obravnavo kršitve pacientovih pravic. Pristojnost te komisije je, da odloča o drugi zahtevi zaradi nedoseženega dogovora v postopku prve zahteve, ki jo opravi zastopnik pacientovih pravic, zaradi nespoštovanja dogovora, ki je bil sklenjen v postopku obravnave prve zahteve, odloča pa tudi v primeru, če izvajalec zdravstvenih storitev kljub pravočasno in pravilno vloženi prvi zahtevi obravnave ni izvedel.
V obravnavi je novela Zakona o pacientovih pravicah. Kaj bo ta sprememba zakona prinesla dobrega pacientom? Bo z zakonom mogoče skrajševati čakalne dobe?
Verjamem, da so vnešene spremembe v dobrobit pacientom, vendar pa osebno ne verjamem, da je mogoče z zakonom skrajševati čakale dobe.
Ali je institut zastopnika pacientovih pravic upravičil svoj obstoj?
Menim, da je institut upravičil svoj obstoj, ali bolje rečeno – še vedno ga upravičuje. Pacient, ki je v stiski, ima težave, potrebuje pomoč, se mu je zgodila krivica in katerega pravice so bile kršene, ima sedaj možnost poiskati brezplačno pomoč za nasvet, zastopanje, pridobitev informacij, konkretne usmeritve. Podajamo tudi osnovne informacije, nudimo strokovno pomoč in konkretne usmeritve pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Izvajalcem zdravstvene dejavnosti pa podajamo predloge, kritike, mnenja, priporočila, ki so jih dolžni obravnavati in nanje tudi podati odgovor.
In za konec: kje in kdaj ste na voljo pacientom, da se lahko osebno sestanejo z vami ali vas pokličejo po telefonu?
Pacientom sem na voljo za osebna srečanja v prostorih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na Ravnah na Koroškem, Ob Suhi 5b, in sicer vsak ponedeljek in torek od 14. do 18. ure ter ob sredah od 14. do 18. ure na mobilno številko 041 624 164. Seveda pa sporočila sprejemam tudi po e-pošti: [email protected].
Jon Petek