“Dogodek, ki je včeraj zakrožil po spletu, se je zgodil v soboto, 8 aprila, v popoldanskih urah. O dogodku smo bili obveščeni naslednji dan. Takoj po prejeti prijavi smo začeli z zbiranjem obvestil. V policiji imamo ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja. Naši začetni ukrepi so v prvi vrsti namenjeni takojšnji zaščiti žrtve, zavarovanju dokazov in izsleditvi storilca dejanja. V omenjenem primeru smo evidentirali mladoletno oškodovanko in potrdili več mladoletnih oseb, osumljenih uradno pregonljivega kaznivega dejanja nasilništva po II. odstavku 296 člena ZK-1. Ker gre za mladoletne osebe, katerih odgovornost za posamezna ravnanja zakonodaja posebej opredeljuje, več podatkov o preiskavi ne moremo posredovati.
Policisti in kriminalisti pa v vseh tovrstnih preiskavah storimo vse, kar je v naši moči, da žrtve zaščitimo, z njimi postopamo še posebej skrbno in občutljivo.
Policisti v osnovnih in srednjih šolah redno izvajamo preventivne aktivnosti na temo preprečevanje medvrstniškega nasilja in oškodovance spodbujamo, da nasilna dejanja vrstnikov prijavijo policiji. Tudi zaradi tega smo lani na območju Policijske uprave Celje zabeležili več prijav in sicer 109, kar je za dobrih 32% več kot leto poprej, ko smo jih prejeli 82.
Navedena kazniva dejanja so večinoma povezana z verbalnim – psihičnim nasiljem, objavami fotografij – izsiljevanji in le redko smo kot posledico obravnavali telesne poškodbe. V letošnjem letu na PU Celje beležimo 50 prijav sumov kaznivih dejanj, ki so povezani z medvrstniškim nasiljem. V nobenem primeru ni šlo za hujše dejanje.
Medvrstniško nasilje ali nasilje med vrstniki zajema širok spekter kaznivih dejanj, katerim je skupno to, da sta žrtev in povzročitelj mladoletna. Medvrstniško nasilje ima lahko tudi druge oblike, ki niso nujno protipravna dejanja (zbadanje, norčevanje obrekovanje, izključitev,….).
V prilogi vam posredujemo podatke za izbrana kazniva dejanja za območje celotne Slovenije, katerim je skupno, da je bila vsaj ena oseba otrok (po definiciji Konvencije o otrokovih pravicah je otrok oseba, ki še ni dopolnila 18 let) žrtev in vsaj ena oseba otrok osumljena nasilnega dejanja. Hkrati vam v prilogi posredujemo podatke o starosti osumljenih oseb, pri čemer je potrebno vedeti, da po določilih Kazenskega zakonika osebe, ki še niso dopolnile 14 let, niso kazensko odgovorne.
Če je bil leta 2021 na območju celotne Slovenije zaznan padec tovrstnih kaznivih dejanj se je število obravnavanih dogodkov v letu 2022 približalo številu, ki je bilo značilno pred ukrepi za zajezitev COVID 19. Tako je policija leta 2022 obravnavala 296 kaznivih dejanj po zgoraj navedenih kriterijih, leta 2021 – 216 primerov, 2020 – 300, 2019 – 390, 2018 – 263
primerov.
Kot je razvidno iz priloge je najpogostejše obravnavano kaznivo dejanje v letu 2022, Nasilništvo, sledi Povzročitev lahke telesne poškodbe, Grožnja in Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva. Slednje kaznivo dejanje je eno izmed redkih katerega število obravnavanih primerov je v letu 2022 nižje v primerjavi z letom 2021. Nasilništvo, Grožnje, povzročitev telesnih poškodb so značilna kazniva dejanja, kjer se odraža nasilje.
Razlogi za nasilna dejanja so različni od potrebe po dominantnosti, lahko je posledica vzgoje ali videnih vzorcev v družinskem okolju, ali pa zgolj dokazovanje in postavljanje pred drugimi. Nasilje lahko izvaja posameznik ali pa nasilje izvaja skupina mladoletnikov. Ne smemo zanemariti še dejavnike tveganja, kot so alkohol, prepovedane droge, nasilje v družini itd. O vseh dogodkih s katerimi je policij seznanjena obvešča pristojne centre za socialno delo (ne glede ali gre za protipravno ravnanje, kaznivo dejanje ali prekršek ali če dogodek ni v pristojnosti policije).
Zavedati se moramo posledic psihičnega nasilja (izsiljevanje, zasmehovanje, izključitev, žaljenje, obrekovanje..) in spletnega nasilja. Dogodki nimajo vedno znakov kaznivega dejanja ali prekrška, a vseeno močno prizadenejo žrtev. Povzročitelji so mladoletniki obeh spolov Žrtev pri tem trpi, ne more se umakniti, lahko da ves čas srečuje “nasilneža” (šola…). Dejstvo je, da se prve oblike medvrstniškega nasilja pri mladostnikih pričnejo
pojavljati že v vrtcih (različna zbadanja ipd.) in se nato skozi osnovno ter srednjo šolo nadaljujejo in le še stopnjujejo. Zaradi tega tukaj vidimo predvsem večjo vlogo izobraževalnih ustanov v tem, da se aktivnosti usmeri v komunikacijo, sodelovanje, takojšen odziv, zlasti pa na preventivne aktivnosti. Šolstvo mora odreagirati že ob najmanjšem pojavu oziroma sumu nasilja. Policija lahko v tem delu nudi pomoč (sodeluje na delavnicah, na srečanjih s starši, sodeluje na okroglih mizah…).
Pomembna je tudi vloga staršev. Takoj, ko prepoznajo nenavadno obnašanje otroka, se morajo z njim pogovoriti. Lažje to storijo starši, ki ves čas komunicirajo z otrokom, se z njim pogovarjajo, jim otrok zaupa in tako jim bo zaupal tudi neprijetno izkušnjo.
Širjenje objav nasilnih dejanj na družbenih omrežjih ni pravi način za obveščanje o tem, da je do dejanja prišlo. V teh primerih je lahko žrtev istočasno žrtev neposrednega nasilja in ko to nasilje nekdo posname in objavi še posrednega nasilja, ki je dalj časa trajajoče, saj tovrstnih posnetkov skoraj ni mogoče umakniti z interneta, hitrost širjenja pa je nepredstavljiva.
Žrtve medvrstniškega nasilja pozivamo, da o vsakem nasilnem dejanju obvestijo starše, skrbnike ali učitelje. Vsako tovrstno dejanje je potrebno prijaviti policiji. Le na ta način bomo lahko ukrepali zoper storilce.”
PU Celje
