Območna zbornica Koroška, ki je del Gospodarske zbornice Slovenije, je s pomočjo poslovnih podatkov koroških podjetij sestavila gospodarsko sliko, ki predstavlja makroekonomski vpogled delovanja koroškega gospodarstva v minulem letu. Prav tako so v sliki gospodarstva regije nanizali napovedi za letošnje leto, ki pa so za Korošce precej pozitivni.
Koroško gospodarstvo je izvozno naravnano
Koroška podjetja so v minulem letu izvozila za kar 71 % večjo vrednost blaga, kot pa ga je uvozila, vrednost blaga v evrih pa znaša 784 milijonov, poroča Gospodarska zbornica Slovenije, Območna enota Koroška. Izvozno naravnano gospodarstvo je blago prodajalo praktično na vse celine sveta, prevladujejo pa evropske države.
Nemčija je z 221 milijoni evrov ali 26 % celotnega koroškega izvoza največji partner regijskega gospodarstva, sledijo ji Avstrija, Velika Britanija, Združene države Amerike in Španija. Za dobre izvozne rezultate v Nemčijo skrbijo predvsem podjetja Zgornje Mežiške doline, saj je bilo tja največ izvoženih akumulatorjev, za kar skrbi mežiška delniška družba TAB. Tudi mežiški Cablex je z nemškim gospodarstvom v dobrih odnosih – izvoz kablov s Koroške v Nemčijo znaša 16 milijonov evrov.
Svinčena dolina: iz Nemčije za 12 milijonov evrov surovega svinca
Tudi kar se tiče uvoza, je Nemčija vodilni partner koroškega gospodarstva. Z 126 milijonov evrov ustvari kar 28 % celotnega regijskega uvoza, sledijo pa ji druge evropske države, to so Italija, Avstrija, Češka, Nizozemska in države nekdanje Jugoslavije. Iz Nemčije na Koroško prihaja predvsem blago za velika podjetja – uvoženo je bilo za 12 milijonov evrov surovega svinca, za kar so zaslužna podjetja Tovarne akumulatorskih baterij.
Rast gospodarstva, plače še pod slovenskim povprečjem
Koroška bruto plača v letu 2016 naj bi znašala približno 1470 evrov, kar pomeni okoli 3-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom, še vedno pa je za skoraj 100 evrov nižja od slovenskega povprečja. Porast bruto plač se opazi pri večini gospodarskih dejavnosti v regiji, padec pa v finančni dejavnosti in kmetijstvu. Kljub temu da vsako leto prebiramo o uspešnosti koroških gospodarskih velikanov in o enormnih izplačilih dividend med vodilnimi, pa se plače zaposlenih v teh panogah niso opazno spremenile. Največjega povišanja plač so bili deležni zaposleni v javni upravi; po podatkih GZS so se bruto plače zvišale za kar 6,3 odstotka.
Obljube okrog tretje razvojne osi vlivajo optimizem regiji
Območna zbornica Koroška kot gospodarsko pomembni novici izpostavlja širitev proizvodnje visokospektralnega antibiotika v Leku na Prevaljah in državne obljube o dejanskem pričetku gradnje štiripasovnice do Koroške. Lek bo z odobreno investicijo širil proizvodnjo, kar pomeni nova delovna mesta; po nekaterih ocenah bo dela za dodatnih 140 ljudi, vrednost investicije pa bo okoli 105 milijonov evrov. Poleg tega je nekaj optimizma med koroške gospodarstvenike vlil sprejeti državni prostorski načrt o tretji razvojni osi; znano je namreč, da se območja ob razviti prometni infrastrukturi hitreje razvijajo kot pa tisti deli Slovenije, ki so prometno odrezani od sveta. Tretja razvojna os ne pomeni le cestne povezave, ampak tudi razvoj; žal so doslej na Koroškem gradili samo na obljubah in z obljubami.
JP
