Minulo leto so v Zdravstveno-reševalnem centru Koroške ocenili kot eno najzahtevnejših. Kljub mnogim izzivom pa so ga zaključili dobro, dosegli so vse zastavljene cilje.
Začetek lanskega leta so zaznamovali očitki in nepravilnosti
Zdravstveno-reševalni center Koroške, ki je organizacijska posebnost na slovenskih tleh – kot javni zavod so ga ustanovile vse koroške občine –, se je v minulem letu spopadal z nepravilnostmi pri delu in z očitki o netransparentnosti.
Ko je na funkciji direktorice ZRCK-ja nastopila Marijana Kašnik, so ugotovili, da zavod nima ustreznih dovoljenj za izvajanje nujne medicinske pomoči. V letnem poročilu centra za leto 2016 pojasnjujejo, da so takoj »pristopili k urejanju dokumentacije za pridobitev dovoljenja za delo. Na podlagi dokazil o izpolnjevanju vseh pogojev za pridobitev ustreznega dovoljenja nam je ministrstvo za zdravje 29. januarja 2016 izdalo dovoljenje, in sicer za opravljanje zdravstvenih programov in dejavnosti – organizacija in izvajanje nujne medicinske pomoči, nujnih reševalnih prevozov, nenujnih in sanitetnih prevozov ter dializnih prevozov«. Brez dovoljenj ministrstva naj bi ZRCK deloval več let, to pa bi lahko močno zamajalo obstoj enega najpomembnejših javnih zavodov na Koroškem. V začetku lanskega leta pa so se pojavili tudi očitki, da center dodatno služi na račun nenujnih prevozov v prenatrpanih vozilih.
Izpolnili so vse zastavljene cilje
Kljub vsem resnim težavam, ki bi z lahkoto ogrozile ali spremenile obstoj koroškega reševalnega centra, pa so leto zaključili uspešno. Izpolnili so cilje, zastavljene precej visoko. Izboljšali so dostopnost storitev s tem, da so postali nosilci vseh mobilnih enot nujne medicinske pomoči na Koroškem, ter z zaposlitvijo dodatnega kadra, obstoječi kader pa se je dodatno izobraževal. Tudi pogled iz finančnega vidika je zadovoljiv, saj so leto končali s presežkom prihodkov nad stroški, in sicer v višini 16.354,92 evra.
Reševalna enota do cilja potrebuje povprečno deset minut
Ena od štirih enot nujne medicinske pomoči Zdravstveno-reševalnega centra Koroške opravi skoraj polovico intervencij na Koroškem, in sicer v občinah Mežiške doline in v Dravogradu. Mislinjsko dolino, kjer je manj intervencij in ljudi, pa pokrivata dve.
Obseg Mežiške doline z občino Dravograd presega 400 kvadratnih kilometrov, na tem območju pa živi skoraj 35 tisoč prebivalcev. Ena sama reševalna enota je v minulem letu opravila 1540 intervencij, medtem ko sta v Mislinjski dolini dve enoti opravili manj intervencij, in sicer 1309. Mislinjska dolina je nekoliko manjša z 285 kvadratnimi kilometri površine in 21 tisoč prebivalci.
S spodnje slike je razvidno, da sta enoti iz Slovenj Gradca pogosto priskočili na pomoč edini enoti Mežiške doline, in sicer skupno na kar 373 intervencijah.
Od trenutka, ko pokličete nujno pomoč na številko 112, pa do trenutka, ko reševalci prispejo na cilj, preteče povprečno deset minut. Najhitrejša enota je MoENRV Radlje, kot je razvidno iz spodnje tabele, pa so časovne razlike minimalne.
JP
