V Šentjakobu na avstrijskem Koroškem so po dolgih letih pogajanj sklenili kompromis glede dvojezičnega poimenovanja cest. Tema, ki je dolgo burila duhove, je končno zaključena.
Po več kot dvajsetih letih so pogajanja glede poimenovanja cest v občini Šentjakob in okoliških naseljih končno zaključena. Pred dobrim tednom so odborniki občine le prišli do kompromisa, ki ne privilegira ne enih ne drugih. Odločili so namreč, da v zaselkih občine sploh ne bodo poimenovali cest. Ostale bodo le hišne številke, stanovalci pa bodo lahko imeli dvojezičen naslov, če bodo to želeli, poroča avstrijski ORF. Debata je tekla tudi okrog glavnega trga v Šentjakobu, ki bo poimenovan nemško, in sicer »Hauptplaz«, dvojezičnost občine pa se bo odražala v dvojezičnih kažipotih po občini.
Zimzelena tema dvojezičnosti, ki ji ni videti konca
Tema dvojezičnosti je v Šentjakobu torej dolgo burila duhove, zaključili pa so jo v času, ko sta slovenska manjšina in slovenščina v Avstriji precej občutljivi temi. Pred kratkim so namreč avstrijske oblasti Koroške odločale o vsebini nove deželne ustave, ki je bila sporna predvsem za slovensko narodno skupnost in je bila tema dolgih ter vročih razprav v Sloveniji in Avstriji. Tudi šentjakobska dvojezičnost je podobno vroča tema, vendar na lokalnem nivoju.
Odborniki Regionalne liste Šentjakob so se skozi vsa ta leta zavzemali za novo poimenovanje cest tako, da bi odražale dvojezičnost kraja, občinski odbor pa je to večkrat odklonil. Župan je razpravo večkrat umaknil z dnevnega reda, saj bi lahko nepremišljene odločitve odbora kršile zakon o narodnih skupnostih in celo državno pogodbo.
Borba se je izplačala
Po besedah odbornika in frakcijskega vodje šentjakobske Regionalne liste Franza Baumgartnerja se je borba oziroma protest proti germanizaciji občine izplačal. Sklenili so kompromis po načelu »volk sit in koza cela«, s čimer ni oškodovana nobena od lokalnih skupnosti.
Zanimivo je, da je Občina Šentjakob ena izmed redkih avstrijskih vasi, ki so po prvi svetovni vojni ostale svoje občine, kljub temu da so na plebiscitu glasovali za Jugoslavijo. Volivci v Šentjakobu pri Rožu so bili bolj naklonjeni Jugoslaviji, 54 odstotkov bi jih raje pripadalo Jugoslaviji kot pa Avstriji. Takšnih občin, ki bi se raje priključile Jugoslaviji, je bilo v plebiscitni coni A 18, 11 od teh občin pa danes ne obstaja več. Avstrijci so jih zaradi politične negotovosti in sumljivosti raje priključili drugim občinam, kjer je bil volilni rezultat za Avstrijce bolj ugoden.
NK
