Finančna perspektiva 2014-2020 se počasi zaključuje, resne države se pripravljajo na novo finančno perspektivo 2021-2027, v Sloveniji pa preštevamo drobiž, ki smo ga tik pred zaključkom te perspektive uspeli počrpati od namenjenih evropskih sredstev. Do danes smo v Bruslju v tekoči finančni perspektivi upravičili porabo v višini 848,3 milijone evrov, torej le 27,6 odstotkov vsega, kar je Sloveniji na voljo. Lahko pa bi dobili 3,1 milijarde evrov, vendar je nesposobnost vlade na tem področju več kot očitna.
Po več kot dveh mesecih še vedno nimamo pristojnega ministra za to področje, za največji uspeh pa je odhajajoči minister Iztok Purič oznanil, da so v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko končno uspeli urediti informacijski sistem. V času, ko bi morali pospešeno črpati evropski denar, sta se dobrem letu te vlade na tem področju zamenjala dva ministra in v času digitalizacije so se ubadali z velikanskimi težavami z informacijskih sistemom. Zaradi kaosa na tem področju je Evropska komisija letos poleti naši državi celo zagrozila, da bo zaustavila izplačilo kohezijskih sredstev.
Zaradi nesposobnosti državne birokracije pa imajo težave tudi mnoge regije, med njimi je tudi Koroška. V dogovor za razvoj regije za tekočo finančno perspektivo 2014-2020 je Koroška vključila 24 projektov v skupni vrednosti dobrih 40 milijonov evrov. Država in Evropska unija bi prispevali k temu znesku 27 milijonov evrov. Od teh projektov pa je tik pred koncem finančne perspektiva država dala odobritev za vsega štiri projekte, za katere sedaj tečejo postopki izvedbe. Gre pa za poslovni coni v Radljah ob Dravi in Mežici ter za izgradnjo dveh čistilnih naprav, v Črni na Koroškem in na Prevaljah. Črpanje denarja iz tekoče finančne perspektive je sicer mogoče še tudi po letu 2020, konec letošnjega leta pa se izteka rok za oddajo vlog za neposredno potrditev projektov. Seveda ni velike verjetnosti, da bi lahko spravili pod streho še preostalih 20 projektov in vse kaže, da bo v Bruslju ostalo precej denarja tudi zaradi tega, ker soglasja za občinske in regijske projekte čakajo na mizah posameznih ministrstev in torej ne gre samo za nesposobnost občin in regij pri pripravi teh dokumentov.
Ta evropski denar, ki ga očitno v veliki meri izgubljamo, pomeni za vsako občino in regijo pomembna razvojna sredstva, ki lahko prispevajo k manjšanju razlik med centrom in podeželjem. Zato je nerazumljiva nesposobnost, birokratska okorelost ali celo lenoba, katerih posledica je, da smo pri koriščenju teh sredstev tako neučinkoviti.
