Radovan Cerjak se je rodil leta 1967 v Slovenj Gradcu. V Velenju je obiskoval takratno srednjo družboslovno šolo. Diplomiral je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Deluje v odvetniški pisarni v središču Ljubljane. Pred kratkim je v kazenski zadevi, ki jo je zoper novinarja Mira Petka vodil Aleš Musar, mož predsednice Slovenije Nataše Pirc Musar, uspešno zagovarjal Mira Petka. Je tudi družbeno dejaven, publicist. V prostem času se rad ukvarja s športom, udeležuje se tudi maratonov.
E-Koroška: Prejšnji mesec je v javnost prišla informacija, da je Aleš Musar, mož predsednice Slovenije Nataše Pirc Musar, dokončno izgubil tožbo proti novinarju Miru Petku. Kako kot odvetnik Mira Petka komentirate sodbo višjega sodišča?
Cerjak: Drži, da sem v kazenski zadevi, ki jo je zoper Mira Petka, na podlagi svoje zasebne tožbe, vodil »prvi gospod« Slovenije, g. Aleš Musar, zagovarjal Mira Petka. Šlo je za staro zadevo, več objavljenih člankov v mediju, kjer je bil v tistem času Miro odgovorni urednik. Nobenega od za g. Musarja spornih člankov ni napisal Miro. Toda g. Musar je pač izkoristil zakonsko možnost in po t.i. kaskadni odgovornosti procesuiral Mira Petka. V člankih, ki so bili za g. Musarja sporni, je bila pravzaprav napisana čista resnica, ki pa se je nanašala
na Musarjeve pretekle poslovne prakse. Vse to je nato, v času predsedniške kampanje, ponovno privrelo na dan, v različnih medijih. Ravno ta zasebna tožba, ki je bila vložena že pred leti, je mene osebno prepričala, da je sedanja predsednica republike projekt nekaterih, točno določenih političnih sil in to že dolgo pred uradnim začetkom volilne
kampanje. Torej sedanja predsednica republike je vse kaj drugega kot neodvisna, kot sama zatrjuje. Ta tožba pa je bila, po mojem trdnem prepričanju, vložena zgolj z namenom, da se prestraši vse novinarje, da ne pišejo ničesar o g. in ge. Musar, saj se je bližal čas, ko bo Slovenija izbirala novega predsednika. Šlo je, po mojem, za t.i. SLAPP tožbo in evidentno zlorabo procesnih pravic s strani g.Musarja. Tekom postopka smo uspeli dokazati resničnost navedb v za. g. Musarja spornih člankih, kot tudi, da so na mediju, kjer je bila zadeva objavljena, navedbe dobro preverili kot tudi to, da so imeli razlog verjeti vsemu zapisanemu. Vesel, sem, da je v tem primeru zmagalo pravo.
E-Koroška: Ste takšno sodbo pričakovali ob začetku sojenja?
Cerjak: Glede na celotno dejansko stanje in dokaze, s katerimi smo postregli na sodišču, sem sam sicer tak izid razumel kot edino možen. Toda žal, pri nas se na sodiščih dogajajo tudi stvari, ki so skregane z zdravo pametjo. Tokrat se je izteklo po pričakovanjih.
E-Koroška: Kako sicer ocenjujete delo slovenskih sodišč. Nekatere zadeve se rešijo zelo hitro, nekatere zelo počasi, postopki celo zastarajo. Kako je to možno?
Cerjak: Načeloma mora veljati t.i. načelo naravnega sodnika, kar z drugimi besedami pomeni, da se na sodišče dospele sodne zadeve dodeljujejo v skladu s Sodnim redom in po vrstnem redu sodnikom, ki je ravno na vrsti. Določene stvari pa so me prepričale, da se to ustavno načelo skoraj zagotovo ne spoštuje vedno. Žal. Tako da lahko na splošno rečem, da so določeni sodniki marljivejši od drugih, se poglobijo v samo zadevo in zaradi tega sojenje tudi hitreje poteka. Zastaranj v kazenskem postopku pa po mojem mnenju ni toliko, kot je morda vtis v javnosti. Določene zadeve pa, na žalost, res zastarajo. Vzroki za
zastaranje pa so gotovo večplastni, ki bi terjali podrobno analizo.
E-Koroška: Eden takšnih je bil tudi postopek v zadevi ‘Patria’. Kasneje je v sklepu Ustavno sodišče napisalo, da ima zastaranje enake pravne posledice kot oprostilna sodba. Kako komentirate to sojenje?
Cerjak: Bil sem eden od pravnikov, ki sem svoje mnenje o tej zadevi tudi javno povedal, večkrat. Na to temo sem pred leti objavil tudi članek v tedniku Demokracija in mislim, da je ta članek še vedno dostopen na spletu. Šlo je za postopek, kjer se je evidentno kršilo načelo zakonitosti, ki je temeljno načelo kazenskega postopka. To načelo se je, to si upam reči, spoštovalo celo v komunizmu, tam nekje od leta 1975 dalje, v postopku, o katerem pa me sprašujete, pa se ni. Zakaj? Odgovor na to vprašanje, prepuščam domišljiji vaših bralcev.
E-Koroška: Mnogi, ki izčrpajo pravna sredstva v Sloveniji, kasneje uspešno poiščejo pravico na evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Odškodnine potem plačajo slovenski davkoplačevalci. Bi to mogoče šlo drugače, tudi z večjo odgovornostjo posameznih sodnikov v Sloveniji?
Cerjak: Dejstvo je, da sodnik, četudi odloči napačno oziroma pri svojem delu krši temeljne človekove pravice, ne odgovarja za svoje početje. Razlog za to naj bi bila sodnikova neodvisnost. Vendar pa sam menim, da bo v zvezi s tem vprašanjem nekaj vendarle potrebno spremeniti. Če ti nek sodnik na prvi stopnji zapiše v svoji sodbi, da sodišče določena ustavna odločba ne prepriča, ker je pretirano zaščitniška in za tako norost ne nosi nobene odgovornosti, potem sedanja rešitev najbrž ni dobra. Omenil sem zgolj en primer iz svoje prakse, toda takih očitno zgrešenih ravnanj sodnikov je veliko.
E-Koroška: Januarja letos je premier vlade Slovenije Robert Golob na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva obljubil mesečni dodatek k plači. Je kaj takšnega zakonsko sploh možno?
Cerjak: Ta trenutek, po veljavni zakonski ureditvi, ne. Aktualni predsednik vlade pa
obljublja vse mogoče. Takega gospoda težko jemlješ resno…
E-Koroška: Kako komentirate nedavne dogodke na RTV SLO, zamenjavo članov sveta RTV-ja, sklep Delovnega sodišča o generalnem direktorju Andreju Grahu Whatmoughu?
Cerjak: Načeloma ni najbolj na mestu komentirati sodnih odločb, ki jih ne poznaš do obisti. Zadevo poznam zgolj iz medijev, zato mi oprostite, če se komentarja na to sodbo vzdržim.
E-Koroška: Ste tudi član nadzornega sveta STA. Imate pogled v pogodbe, je katera sporna?
Cerjak: Glede mojega dela v NS STA lahko rečem, da je nadzor sedaj bistveno lažji. Imamo direktorja, ki ničesar ne skriva. Odkar je nov direktor STA, nikoli člani NS nismo dobili nekaj samo na vpogled, kot se je pod bivšim direktorjem dogajalo. Vedno dobimo vse v okviru gradiv in zadeve lahko brez problema preštudiramo.
E-Koroška: Predlani ste na Specializirano državno tožilstvo podali ovadbo zoper nekdanjega direktorja STA Bojana Veselinoviča zaradi domnevne zlorabe položaja. Sodišče je ovadbo zavrglo. Ste bili presenečeni?
Cerjak: Na kratko povedano, nisem bil presenečen, pa ne zato, ker bi mislil, da je moja
ovadba neutemeljena. Nasprotno, še danes mislim, da sem ravnal prav in bi podobno ravnal še enkrat. Je pa najbrž tudi ta ovadba pripeljala do anonimne ovadbe na KPK zoper mene, ko me je neznana oseba, za katero sem sicer sam prepričan, da vem, kdo je to, ki mi očita krajo neke pogodbe na STA, kar je čista laž. Nikoli v življenju nisem ničesar ukradel! Ne dvomim pa, da me ne bo KPK, v duhu sedanje Svobode, sankcionirala in to odločbo, ki bo prišla, bodo nekateri poskušali izkoristiti kot razlog za mojo odstranitev iz NS STA.
E-Koroška: Dejavni ste tudi na nekaterih javnih omrežjih. V zadnjem času je veliko govora o sovražnem govoru na teh omrežjih. Psihoanalitik Roman Vodeb je dobil celo denarno kazen zaradi domnevne razžalitve predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančičeve. Se tudi vam zdi, da sovražni govor ni obravnavan enako, da lahko nekateri rečejo vse, drugi pa so kaznovani že zaradi malenkosti?
Cerjak: Sam pojem sovražnega govora je nekaj, kar v demokratičnem svetu, niti v praksi ESČP, ne poznajo. To je naša domača skovanka in najbolj glasno opozarjajo na t.i.«sovražni govor« tisti, ki so dejansko verbalno dostikrat žaljivi in nestrpni do ljudi, ki si drznejo samo podvomiti v njihove besede. Demokracijo nekateri očitno razumejo popolnoma narobe oziroma pozabljajo na t.i. svobodo govora. Nekaterim je dovoljeno marsikaj, nekaterim nič! To je narobe. Zadevo glede mag. Vodeba poznam zgolj iz medijev in na podlagi tega lahko
rečem, da so bile njegove besede zgolj komentar na ravnanje predsednice državnega zbora, ki je vendarle ena od najbolj eminentnih političark v Sloveniji. Spomnite se njenega ravnanja na državni proslavi in mahanja, kot da je sama neka filmska zvezda. Česa takega ne vidite nikjer. In če nekdo malo bolj začinjeno komentira tako resnično popolnoma neprimerno in nezrelo ravnanje predsednice DZ, za to ne morebiti sankcioniran. Vsaj v resnično demokratičnih državah. Spomnite se npr. kako so se nekateri v Nemčiji norčevali iz okrogle postave nekdanjega kanclerja Kohla, pa Merklove. Pa nobenemu od njiju ni padlo na pamet, da bi kar koli poskušal sankcionirati. To je pač demokracija! Slovenija pa je žal še precej oddaljena od tega…
E-Koroška: Minister Luka Mesec je komentatorja Bernarda Brščića označil za fašista. Brščić ga je tožil, vendar ni uspel. Kako kot odvetnik komentirate to sodbo?
Cerjak: Ta sodba, kolikor mi je znano, še ni pravnomočna. In tudi iz tega razloga ne bi bil na mestu moj direktni komentar, čeprav prvostopenjsko sodbo poznam. Sam lahko zato zgolj na splošno rečem, da je fašizem, poleg komunizma in nacizma, najbolj zavržna ideologija, ki je kdaj koli »strašila« naše človeštvo. In oznaka fašist, za nekoga in to brez vsake realne podlage, zagotovo pomeni psovko oziroma žalitev. Po analogiji bi lahko gospodu, ki je izrekel to psovko, tudi dali oznako rdeči fašist. V marsičem bi lahko našli paralele s tako oznako in njegovim ravnanjem.
E-Koroška: Javno ste tudi povedali, da zakona o evtanaziji ne podpirate. Kaj se vam pri evtanaziji zdi najbolj sporno?
Cerjak: Zame je človekovo življenje sveto! Nihče nima pravice teptati tega. Ravno iz
razloga svetosti življenja so skoraj vse demokratične države ukinile smrtno kazen. Zame je evtanazija legalni umor, ki ga naložimo zdravnikom. Zdravnikom, ki so vendarle prisegli Hipokratu, da bodo ljudem pomagali, ne pa jih ubijali. To je resnično noro! Zapomnite pa si moje besede! Če se bo sedaj sprejel tak zakon, je to samo začetek… Čez par let se bo našla neka nova Medenova, nek nov Pleterski, ki nam bo, ob izdatni medijski podpori povedal(a), da je tak zakon zastarel, da ga je potrebno posodobiti v skladu z duhom časa itd. In prišli bomo na koncu do rešitev, ko bodo imeli svojci nekoga v rokah škarje in platno za življenje
ostarelega oziroma bolnega svojca. Tako se nam bo povedalo, da si npr. dementni ljudje ne želijo več življenja, da se ne zavedajo in da je zaradi tega za njih bolje, da se jih evtanazira itd. To pa seveda ni daleč od razmišljanja Adolfa Hitlerja. In s tem se ne morem strinjati! Zame je to zločin! Upam, da je v Sloveniji vendarle še trohica pameti med ljudmi in da se bomo taki norosti uprli…
E-Koroške: Ne moremo niti mimo dnevne politike. Kako ocenjujete trenutno stanje v slovenski politiki?
Cerjak: Trenutno stanje naše politike lahko ocenim kot mrtvi tek. Stopicamo na mestu, ne premakne se nič naprej, čeprav so bile obljube aktualne oblasti velike. Gre res za izgubljen čas. In z vsakim dnevom te vlade je to za Slovenijo čas, za katerega bi bilo bolje, da ga ne bi bilo…
E-Koroška: Se v bližnji prihodnosti lahko zgodi, da dobijo ‘pomladne stranke’ spet
večino na volitvah?
Cerjak: Za razvoj in napredek Slovenije je to nuja! To vidi vsak, ki ima v glavi vsaj 5 dkg
možganov… Sem nepoboljšljivi optimist in prepričan sem, da tako stanje, ki je škodljivo za
Slovenijo, ne bo več trajalo dolgo. Kljub izjemni večini v parlamentu so trendi, ki kažejo na razpad te koalicije. Menim, da bo stanje ob koncu leta povsem drugačno kot je danes.
E-Koroška: Eden vaših hobijev je tek. Udeležujete se tudi maratonov. Kdaj ste začeli s tekom, kaj vam to pomeni?
Cerjak: Res je, tek je moja oblika sprostitve, čeprav ni edina. Ukvarjam se tudi z drugimi športi. S športom premagujem vsakodnevni stres in s tem bom nadaljeval, dokler mi bo dopuščalo zdravje. Upam, da še veliko let. Skoraj 28 let bo, kar sem pretekel svoj prvi klasični maraton. Vseh klasičnih maratonov, polmaratonov in tekov na krajših razdaljah ne štejem več, bilo jih je v tem času res veliko. Upam, da me glavni še čakajo…
