Iz leta v leto bolj obiskana turistična atrakcija v Mežici, ki so jo pod Peco izkopali rudarji, je zanimiva za ljudi z vsega sveta. Od več 10 tisoč obiskovalcev, ki letno obiščejo rudnik, imajo koristi tudi lokalna skupnost in drugi turistični ponudniki. Vodstvo in zaposleni v rudniku pa skrbijo, da v rovih novosti ne zmanjka; uvajajo nove ideje, pristope, atrakcije, ki bi izkušnjo globoko pod zemljo naredili še bolj privlačno. O turističnih možnostih in priložnostih rudnika in doline smo se pogovarjali z direktorico Podzemlja Pece Suzano Štrucl.
Rudnik svinca in cinka je bil izjemnega pomena za zaposlitev Korošcev, predvsem prebivalcev Zgornje Mežiške doline. Tudi danes ostaja pomembna koroška turistična atrakcija, ki v dolino privablja številne obiskovalce. Nam lahko postrežete s številkami, koliko ljudi letno vstopi v rove pod Peco?
Zaenkrat se število obiskovalcev giblje med 16 in 20 tisoč na leto. V turizmu so vedno bolj priljubljeni inovativni pristopi, zato se v zadnjih letih vedno bolj posvečamo razvijanju turističnih atrakcij, kot sta denimo kolesarjenje po rudniku in vožnja s kajakom. Gre sicer za bolj butičen proizvod, ki se neposredno tiče vsakega obiskovalca, storitve lahko prilagajamo željam obiskovalcev. Posledično dajemo tudi več poudarka na samo promocijo teh aktivnosti. V zadnjem letu smo dodali še kolesarsko progo, bolj zahtevno, ki je namenjena izkušenim enduro kolesarjem, tako da zdaj vzpostavljamo tudi ta produkt.
Koliko pa beležite tujih gostov? Je rudnik v tujini prepoznan?
Večina gostov prihaja iz tujine, tudi na kolesarjenje. Velik obisk in prepoznavnost nam je prinesla tudi letošnja tekma svetovne enduro serije na Koroškem, katere se je udeležilo več sto tekmovalcev iz najrazličnejših koncev sveta, del trase pa jih je popeljal tudi v rudniške rove. Tudi pri sami promociji smo prisotni na tujih trgih.
Ste del organizacije Geoparka Karavanke. Vam to koristi tudi kot nekakšna skupna platforma, da lahko rudnik oglašujete v sklopu celotne turistične ponudbe geoparka?
Menim, da je povezovanje vedno nujno, saj moramo turistom nuditi širšo ponudbo. Obiskovalci ne pridejo samo v eno občino oziroma samo na eno turistično destinacijo, pač pa vedno želijo videti več, ne poznajo lokalnih meja. Zato se nam je ideja o geoparku zdela zelo zanimiva, zato smo tudi dali pobudo za ustanovitev. Naši geologi so že pred časom spoznali, da so naši kraji geološka posebnost in da jo je treba tudi ohranjati. Osnovni moto geoparkov je, da se geološko dediščino, ki je skoncentrirana in je svetovnega pomena, ohrani in promovira ter se jo poveže s preostalo geološko, naravno kulturno dediščino celotnega območja. Mora pa obsegati dovolj veliko območje, da se lahko trži in da se celotno območje trajnostno razvija. V zadnjem času je evropska mreža geoparkov postala bolj prepoznavna in tudi vedno bolj dela na promociji.
Vam pri promociji koristi tudi naziv Unesco globalni geopark?
Sama Unesco destinacija je nasploh prepoznavna, znano je, kaj se tam poudarja in ščiti ter kakšna je vrednost teh destinacij – vsak ne more dobiti tega naziva. Geoparki so s svojo kakovostjo prišli tako daleč, da jih je Unesco prepoznal kot del svojega programa. Vsi geoparki, ki so bili vključeni v evropsko in svetovno mrežo, so sedaj tudi Unesco geopark, vključno z Geoparkom Karavanke.
V okviru geoparka sodelujete tudi pri obsežnih projektih. Zanimiva sta projekta NaKult in NatureGame, za katera je Geopark Karavanke na razpisu prejel 4,3 milijona evrov. Kakšna je vaša vloga pri teh projektih?
Že od samega začetka, ko smo bili vodilni partner geoparka, smo vzpostavljali strokovne osnove, aplikacije, informacijske centre na obeh straneh meje. Skozi ta projekt smo veliko naredili, aktualna projekta NaKult in NatureGame pa nadaljujeta z razvojem in dodajanjem vsebin k samemu geoparku. Naša vloga je predvsem to, da se del promocije geologije in predstavitev geologije dopolnita. Geologija je prisotna povsod v življenju, a je včasih težko razumljiva, če se ne predstavi na pravi način, skozi te vsebine pa jo želimo ljudem posredovati na zanimiv in razumljiv način.
Se šole in izobraževalni zavodi zanimajo za obisk rudnika?
Šolarji so precej pogosti gostje, udeležujejo se tudi naših delavnic. V okviru vzpostavitve geoparka smo naredili posebne izobraževalne pripomočke in vsebine za delavnice, kjer poleg rudnika predstavljamo še geopark in kamnine. V geoparku je namreč velik poudarek na izobraževanju.
Imate z lokalno skupnostjo in občino dobre odnose?
Moram reči, da z občino dobro sodelujemo, kadar jih potrebujemo nam priskočijo na pomoč. Prepoznali so, da smo prisotni. Mislim pa, da bi lahko bilo pozitivno naravnano celotno okolje. Vsak, ki bi želel, bi lahko prispeval k naši zgodbi, bodisi z izdelavo spominkov bodisi z nočitvam za turiste in podobnim.
Mislite, da bi beležili še večji obisk, če bi bili Mežiška dolina in nasploh Koroška turistično bolj razviti?
Mislim, da bi bil obisk večji, če bi bili bližje kakšnemu večjemu kraju oziroma če bi imeli boljšo cestno povezavo. Ljudem iz Ljubljane se do Mežice zdi daleč. Nočitvenih kapacitet je precej, tudi prek meje. Včasih je regija živela z industrijo, danes pa bi lahko s turizmom, a se mora spremeniti miselnost ljudi. Vprašanje pa je, koliko gostov lahko še sprejmemo – nimamo kapacitet za milijon ljudi kot Postojnska jama, niti si tega ne želimo.
Koliko dodatnih gostov pa si rudnik še lahko privošči? Dejali ste, da se trenutne številke gibljejo med 16 in 20 tisoč na leto.
Verjetno nekje med 5 in 10 tisoč. A bi bilo treba prilagoditi produkte in pridobiti dodaten kader.
Kolikšen del rudnika pa je urejen za obiskovalce? Vemo namreč, da je skupna dolžina rovov okoli tisoč kilometrov.
Če na hitro ocenim, je skupaj s kolesarjenjem in vožnjo s kajakom urejenih približno 10 kilometrov. Ob tem moramo vedeti, da smo v aktivnem okolju, kjer se zemlja premika, kamenje odpada, voda se topi – to so pač geološki procesi, ki so vedno prisotni, in to zahteva vzdrževanje. Varnost obiskovalcev mora biti na prvem mestu.
Načrtujete kakšne novosti, ideje, kot sta kolesarstvo in vožnja s kajakom? Je sploh še možnost, da razvijete kaj novega?
Možnosti je veliko, a vedno moramo upoštevati vidik varnosti. Poskušali smo že s supanjem, plavanjem, potapljanjem. Nova kolesarska proga se lahko v prihodnje uredi v pohodno pot, vzpostavimo lahko tudi “zip-line”. Vedno nekaj dodajamo, a nikoli na silo. Produkti se morajo počasi vklopiti ponudbo.
