V SBC – Klubu slovenskih podjetnikov opozarjamo na škodljiv predlog Zakona o urejanju trga dela, v katerem je več za podjetja, davkoplačevalce ter državni proračun škodljivih členov. Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pripravili predlog sprememb zakona o urejanju trga dela, ki je trenutno še v medresorskem usklajevanju. Predlog sprememb zakona bo po besedah ministra za delo Luke Meseca izboljšal socialno varnost brezposelnih, povečal delovno aktivnost starejših brezposelnih ter preprečeval predčasno upokojevanje. Z navedbami se ni mogoče strinjati. Še več, zakon je škodljiv in neustrezen z več vidikov. Bistvene navajamo v nadaljevanju.
Manjša motivacija za delo, višji stroški za davkoplačevalce
Ministrstvo predlaga zvišanje najnižjega in najvišjega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost. Najnižji znesek bi znašal 75 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji pa bi se začel pri 130 odstotkih bruto minimalne plače in bi postopoma padal do 80 odstotkov, kolikor bi znašal po 12 mesecih brezposelnosti. V SBC opozarjamo, da bo višje nadomestilo zmanjšalo motivacijo brezposelnih za prehod na trg dela, izjemno pa bo povečalo stroške davkoplačevalcev, ki to nadomestilo s svojimi davki zagotavljajo. Slovenska podjetja v tem trenutku zelo potrebujejo kader, 160.000 tujcev že dela v državi. Ob tem se podjetnikom upravičeno poraja vprašanje, zakaj državni Zavod za zaposlovanje ni pravočasno zaznal in reševal velikega pomanjkanja delavcev.
V letu 2025 primanjkuje kadrov v kar 110 poklicih – od učiteljev, medicinskih sester in voznikov do negovalnega osebja v domovih upokojencev. Posledice so neposredne: podjetja ne morejo izvesti naročil, prihaja do padca prihodkov, izpada prispevkov in davkov za državo ter zmanjšanja domače potrošnje. Zavod za zaposlovanje je bil ustanovljen ravno z namenom, da z aktivno politiko zaposlovanja, prekvalifikacijami, spodbujanjem mobilnosti in sodelovanjem z delodajalci rešuje te izzive, nikakor pa ne zato, da bi z visokimi nadomestili za brezposelnost dajal zavetje za delo sposobnim.
Državni Zavod za zaposlovanje po izkušnjah podjetnikov deluje počasi in birokratsko, in to kljub velikemu in za davkoplačevalce dragemu aparatu s preko 800 zaposlenimi in 42 milijoni evrov letnega proračuna.
Dostopnost do kadrov bo slabša
V zvezi s predvidenimi spremembami na področju agencijskega posredovanja delavcev, po katerem bi v Sloveniji delavce lahko posredovale agencije iz Evrope le v primeru, da imajo v Sloveniji svojo podružnico, poudarjamo, da agencije posredujejo delodajalcem delavce v fleksibilen kadrovski najem. Z dodatno zamejitvijo posredovanja, ki jo predvideva zakon, bi poslabšali dostopnost in fleksibilnost ustreznih kadrov. Toliko bolj zato, ker zakon predvideva dodatne zahteve za posredovanje delavcev in časovno omejitev opravljanja dela z napotenimi delavci pri istem uporabniku na največ 18 mesecev. Opozarjamo, da bo vse to vodilo v večjo rigidnost zaposlovanja, kar bo znižalo konkurenčnost podjetij.
Poudariti želimo, da bi se morala vlada ukvarjati s ključnimi vprašanji, ki zadevajo debirokratizacijo, zmanjšanje obremenitve plač in konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Tega cilja ne bomo dosegli s širjenjem pristojnosti državnih zavodov na področjih, ki na trgu dobro delujejo, in z dodatnim obremenjevanjem slovenskih davkoplačevalcev.
SBC-Klub slovenskih podjetnikov
