SBC se zavzema za ureditev področja dolgotrajne oskrbe, ki je nov steber socialne varnosti, namenjen najranljivejšim skupinam prebivalstva, ki dnevno potrebujejo oskrbo. Vendar pa ne moremo podpirati sistema, ki ignorira temeljne ekonomske zakonitosti, socialno vzdržnost in načelo transparentnosti in je brez jasnih ciljev in vizije glede na potrebe slovenskega gospodarstva, izvajalcev storitev dolgotrajne oskrbe in državljanov.
Uvedba novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki poteka brez iskanja vzporednih sistemskih rešitev na vseh področjih slovenske družbe, je vse prej kot reforma, ki bi jo slovensko gospodarstvo sprejelo z navdušenjem. Vlada RS je z uvedbo novega socialnega prispevka za dolgotrajno oskrbo posegla v ekonomsko svobodo posameznikov in konkurenčnost podjetij, kar v času družbene in geopolitične negotovosti dodatno slabi konkurenčni položaj Slovenije, hkrati pa poglablja socialno ranljivost celotnega prebivalstva. A ob koncu bodo še vedno najbolj izključeni in prizadeti ostali tisti, ki pomoč najbolj potrebujejo, in njihovi družinski člani, ki za izvedbo oskrbe zapuščajo trg dela.
Dejstva:
1. Nova socialna dajatev za sistem, ki komaj še deluje
SBC ne nasprotuje plačevanju vseh zakonskih obveznosti iz naslova socialnih zavarovanj. A nov prispevek za dolgotrajno oskrbo se je s 1. julijem uvedel v sistem, ki že leta ni funkcionalen in kot tak ne sledi ne potrebam državljanov ne potrebam izvajalcev storitev dolgotrajne oskrbe. V Sloveniji tudi po 20. letih še vedno nimamo vzpostavljene ustrezne mreže storitev dolgotrajne oskrbe, zaskrbljujoče primanjkuje ustrezno usposobljenih zdravstvenih in socialnih kadrov, nimamo ustrezno prilagojene infrastrukture za potrebe oseb, ki potrebujejo oskrbo, ni informatizacije sistema dolgotrajne oskrbe in ni realne časovnice, kdaj naj bi vse storitve dolgotrajne oskrbe zaživele.
Plačevanje novega prispevka za dolgotrajno oskrbo s 1. julijem za storitve, ki so že danes večini oseb potrebnih oskrbe nedosegljive, pomeni odmik od načela pravičnosti, ki je temelj vsakega solidarnostnega sistema. To pa ne zagotavlja ustrezne pravne varnosti ne za zavarovance in ne za izvajalce storitev dolgotrajne oskrbe.
2. Sistem dolgotrajne oskrbe ni informacijsko povezan
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, CSD-ji in drugi izvajalci niso pripravljeni na izvajanje zakonskih obveznosti, saj se informacijski sistem pri nosilcu socialnega zavarovanja šele vzpostavlja. To pomeni, da plačevanje prispevka od 1. 7. poteka v povsem nepreglednem, nefunkcionalnem in digitalno nedelujočem sistemu. Zato podjetniki zahtevamo zamik plačevanja prispevka do končne vzpostavitve informacijskega sistema, saj trenutno stanje predstavlja resna pravna tveganja za kasnejše uveljavljanje pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe.
3. Dvojno financiranje brez odgovora
Storitve dolgotrajne oskrbe so se že doslej delno financirale iz zdravstvenih in invalidskih prispevkov. Ker država ni podala nobene javne analize ali transparentnih pojasnil, kaj se bo zgodilo s pobranimi sredstvi iz naslova plačevanja že obstoječih prispevkov in novega prispevka za dolgotrajno oskrbo po 1. 7., menimo, da gre za nelegitimno podvajanje plačevanja prispevkov, kar pa poglablja nezaupanje v celoten sistem socialnih zavarovanj.
4. Poseben udarec za samozaposlene in poslovodstva
Dodatna 2-odstotna dajatev posebej prizadene samozaposlene, ki niso ustrezno socialno zaščiteni in nosijo najvišje breme odgovornosti. Poleg tega višja prispevna stopnja neupravičeno bremeni poslovodne osebe (56. člen). Zakaj zakonodajalec obravnava te skupine finančno bolj obremenjujoče, ni pojasnjeno, kar vzbuja skrb, da bodo ti podjetniki izstopili iz trga dela. Z vidika gospodarstva je to nesprejemljivo, nedopustno in neodgovorno.
Zahteve SBC so zato naslednje:
Takojšnja zamrznitev izvajanja zakona v delu, ki nalaga obveznost plačevanja novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, dokler niso zagotovljeni (vsaj) minimalni pogoji za implementacijo (razvoj storitev, tako formalnih kot neformalnih, rešitev kadrovskih težav, vzpostavitev informacijskega sistema …).
Jasnejša pojasnila glede podvajanja plačevanja dajatev v sistemu dolgotrajne oskrbe.
Vključitev gospodarstva v nadaljnje faze zakonodajnega procesa in implementacije dolgotrajne oskrbe v slovenski družbi.
Za konec opozarjamo še, da je vlada zaradi poplav za 3 odstotne točke začasno dvignila davek od dohodkov pravnih oseb in da ta denar še vedno ni porabljen za namen, za katerega je bil zbran, na kar je prejšnji mesec opozoril tudi Fiskalni svet RS, zato so več kot upravičeni pomisleki, da bi se podobno lahko zgodilo tudi z denarjem, zbranim s prispevkom za dolgotrajno oskrbo.
SBC Društvo podjetnikov Slovenije
