Po enem mesecu, odkar je neurje pustošilo po Sloveniji in Avstriji, v Železni Kapli ugotavljajo točne številke posledic. Uničenega lesa je po najnovejših ocenah med 300 in 400 tisoč kubikov. Nekaterim kmetom bo pomagala država, čaka pa jih golosečnja in boj proti lubadarju.
Kot smo na spletnem portalu e-Koroška že poročali, je decembrsko neurje pustilo hude posledice tudi na avstrijski strani Koroške. Naravno katastrofo so najbolj občutili v občinah Sele, Borovlje, v Žitari vasi ter Železni Kapli. V slednji je bilo izmed vseh najhuje; podrta drevesa so močno ovirala promet, utrgali so se številni zemeljski plazovi, na stotine gospodinjstev je bilo več dni brez elektrike, uničene je tudi precej cestne infrastrukture. Prav tako kot na slovenski strani Koroške, je neurje tudi na avstrijski največ škode povzročilo v gozdovih.
O posledicah neurja v gozdovih smo se že nekaj dni po najhujšem pogovarjali s podžupanom Občine Železna Kapla Gabrielom Hribarjem. Takratne ocene Hribarja o količini uničenega lesa so bile v primerjavi z današnjimi podatki zelo skromne. »To, kar smo ocenjevali nekaj dni po neurju, ni bilo nič proti realnemu stanju, ki ga vidimo danes. Po zadnjih ugotovitvah je samo v naši občini uničenih 300 tisoč kubikov lesa,« je za spletni portal e-Koroška dejal Gabriel Hribar. Zaradi enormnega uničenja gozda je še vedno pod vprašajem eksistenca nekaterih kmetov, ki bodo sicer imeli možnost povračila določene vrednosti škode. Kot pravi Hribar, bo »eno tretjino škode pokril sklad za naravne katastrofe«. A sklad pokriva stroške le, če letni dohodek gospodinjstva, ki si lasti poškodovane gozdne površine, ne presega 35 tisoč evrov neto. »Za nekatere oškodovane bo meja hitro presežena in ne bodo prejeli državne pomoči,« še dodaja.
Kakšne so državne rešitve na področju podrtih gozdov?
Kar se tiče gozdnega nadzora, je v Avstriji drugačen režim kot v Sloveniji, pojasnjuje Hribar. »V gozdu je kmet absolutni lastnik in državni nadzor daje navodila samo tam, kjer je golosečnje več kot pol hektarja.« A s tem, ko je vetrolom uničil mnogo več hektarjev gozda kot le polovico, država kmetom nalaga obvezno golosečnjo zaradi nevarnosti pojava lubadarja. »Strokovnjaki za gozdove pravijo, da kjer koli je pustošil vetrolom, je bilo po dveh letih prav zaradi lubadarja še enkrat toliko škode,« pravi Hribar in dodaja, da se velike površine prioritetno očistijo, hitro pa pozabijo na posamezna drevesa, iz katerih pride lubadar in se razmnoži.
Posledice po neurju so na avstrijskem Koroškem pomagali odstranjevati pripadniki vojske. Pomagali so tam, kjer so bile zasute ceste, kjer je bilo drevje v večjih vodotokih tako nevarno, da bi lahko zajezilo potok. »A vojska se je relativno hitro umaknila, na kmetih pa ostane, da očistijo majhne vodotoke,« pravi Hribar in dodaja, da so nekateri manjši vodotoki tako nedostopni, da do njih ne pridejo niti z žičnico. Ob tem pa s pomočjo dronov fotografirajo in snemajo potoke, da bi ugotovili, kje vse jih še čakajo predeli, potrebni čiščenja. Finančne škode pa Hribar zaenkrat še ne komentira.
JP
