Janina Kališnik, dijakinja 4.letnika Umetniške gimnazije Konservatorija za glasbo in balet Maribor iz razreda profesorja Vojka Vešligaja, je svojo glasbeno pot začela v Glasbeni šoli Ravne na Koroškem pod mentorstvom profesorja Andreja Ofaka. Je večkratna nagrajenka domačih in tujih tekmovanj. Odrske izkušnje pridobiva s številnimi nastopi, sodeluje s komornimi zasedbami in igra v kitarskem orkestru ter poje v mešanem pevskem zboru Konservatorija Maribor. Študij glasbe bo v avgustu nadaljevala na prestižni univerzi v Los Angelesu, University of Southern California Thornton.
E-Koroška: Kakšni so bili vaši glasbeni začetki?
Kališnik: Z igranjem kitare sem začela v Glasbeni šoli Ravne na Koroškem, ko sem bila stara šest let. Moj prvi učitelj je bil profesor Andrej Ofak. Nadaljevala sem na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru pri profesorju Vojku Vešligaju. Moja prva želja je bila sicer igrati violino, ki jo igra moj starejši brat. Potem pa sem se odločila za kitaro, ker je kitaro igral moj ati in me je popolnoma navdušil zanjo.
E-Koroška: Kateri so vaši kitarski vzorniki?
Kališnik: Moji kitarski vzorniki so Mak Grgić, Pat Metheny, Lenny Breau, Pepe Romero. Moram pa omeniti tudi Justina Bieberja, saj je bil prav on povod, da sem si od dvanajstega leta želela oditi v Los Angeles.
E-Koroška: Kaj vam glasba sploh pomeni?
Kališnik: Od dvanajstega leta sem avtoimunsko bolna. Glasba me ves čas drži pokonci, na nek način me zdravi. Moj profesor je enkrat rekel, da nikoli ne bi pustil, da bi mi glasbo vzeli, saj bi me s tem prikrajšali. Ko sem šla nekoč nujno v bolnišnico, sem imela v rešilcu kitaro s sabo in se od kitare nisem ločila, ker mi glasba toliko pomeni.
E-Koroška: Ali ob kitari igrate še kakšen drug inštrument?
Kališnik: Poleg kitare sem se na srednji šoli dve leti izobraževala za klavir. Poskusila sem tudi z igranjem violine, kjer pa nisem dolgo zdržala, zaradi kitaristično oblikovanih nohtov, čeprav mi je drugače šlo v redu.
E-Koroška: Nastopate sami ali igrate mogoče v kakšni skupini?
Kališnik: V srednji šoli na Konservatoriju za glasbo in balet igram v kitarskem orkestru. Lani sem igrala v kitarskem duetu s sošolko Karlo Oršoš, še prej z Jovanom Savićem. Letos pa igram s sošolci v kitarskem kvartetu. V glasbeni šoli sem igrala kot solist pri pihalnem orkestru. Nedavno pa sem imela tudi solo nastope, med drugim tudi v mariborskem Pokrajinskem muzeju in ta teden v v muzeju v rojstni hiši Huga Wolfa v Slovenj Gradcu. Oba koncerta sta bila zelo uspešna in z veliko publike.
E-Koroška: Ali se poleg rednega šolanja izobražujete še kje drugje?
Kališnik: Dodatne ure kitare imam pri Maku Grgiću, njega bi omenila, ker je bil letos nominiran za Grammyja. On je edini doktor glasbe iz Slovenije, pri njem sem tudi izvedela za možnost študija v Los Angelesu. Obiskujem tudi masterclasse, tu gre za ure učenja s svetovno znanimi profesorji, s katerimi izpolnjuješ svoj program. To so na primer Xhevdet Sahatxhija, Brian Head, Anders Miolin, Jure Cerkovnik, Pavel Steidl, Anton Črnugelj, Margareta Escarpa in drugi.
E-Koroška: Katere nastope in nagrade, ki ste jih do sedaj osvojili, bi omenili?
Kališnik: Najpomembnejša priznanja sem osvojila na Dnevih kitare v Krškem leta 2012-zlata plaketa. To je bilo prvo tekmovanje, ki sem se ga udeležila. Potem na mednarodnem tekmovanju Enrico Mercatali v italijanski Gorici 2017-prva nagrada, na tekmovanju Svirel v Štanjelu-prva nagrada, na državnem tekmovanju TEMSIG leta 2017-zlata plaketa, leta 2021 pa na istem tekmovanju srebrna plaketa ter še mnogo drugih.
E-Koroška: Sedaj se odpravljate na študij v Los Angeles, na University of Southern California Thornton. Kakšna so vaša pričakovanja?
Kališnik: V ZDA želim pridobiti dodatno znanje, predvsem glede nastopanja in koncertriranja v živo. Želim si izpolniti svojo tehniko, se razviti, delati s svojimi vzorniki. Ob tem bi povedala, da sem za vpis na študij morala opraviti sprejemne izpite. Ljudje v komisiji so bili nad mano zelo navdušeni, v meni so prepoznali velik talent.
E-Koroška: Potujete v ZDA sami ali vas bo kdo spremljal?
Kališnik: V ZDA se odpravljam sama, kar bo zame gotovo ena velika življenjska izkušnja. Moj plan je ostati v ZDA štiri leta, kolikor traja študij. Podiplomski študij traja kasneje sicer še dve leti.
E-Koroška: Bi za konec pogovora še kaj dodali?
Kališnik: Na koncu bi se rada zahvalila v prvi vrsti Glasbeni šoli Ravne na Koroškem, za vse glasbene priložnosti. Profesorju Andreju Ofaku za vso znanje in ljubezen do glasbe. Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru in profesorju Vojku Vešligaju za znanje in srčno podporo. Osnovni šoli Koroški jeklarji za podporo in vodstvo skozi osnovnošolska leta. Zahvalila bi se tudi svoji zdravnici dr. Darji Urlep-Žužej za vso podporo in vse koncerte, ki sem jih imela v bolnici. Na koncu bi se zahvalila tudi staršema in družini za ogromno podpore na moji glasbeni poti, v vseh težkih in lepih trenutkih, veliko stvari mi brez moje družine ne bi uspelo in danes ne bi potovala čez lužo. Dodala bi še to, da sem sprejemne izpite poleg univerze v Los Angelesu uspešno opravila tudi na glasbeni akademiji v Zürichu, Züricher Hochschulle der Kunste, kjer sprejmejo samo dva kitarista na leto in ena izmed njih sem bila jaz. Prav tako pa sem en mesec imela možnost preživeti tudi v Zürichu, kjer sem imela masterclasse pri različnih profesorjih na tej akademiji. Za to priložnost pa se zahvaljujem profesorjema Juretu Cerkovniku in Andersu Miolinu.
