V Sloveniji se obeta referendum, če bo zbranih dovolj podpisov za referendum o drugem tiru, hkrati pa se na Koroškem zaradi slabe cestne infrastrukture obeta tudi vstaja. Seveda je velika verjetnost, da bodo podpisi za referendum tudi zbrani, z denarjem, s katerim bi bil po mnogih ocenah drugi tir krepko preplačan, pa bi lahko naredili še tretjo razvojno os od avtoceste do Koroške, pa še za kakšno obnovo železniške infrastrukture na Koroškem bi ostalo.
Spet ukinjanje vlakov na Koroški progi
Iz dneva v dan postaja bolj jasno, da bi bil drugi tir na način, ki si ga je zamislila vlada, to je s posebnim podjetjem in celo s posebnim zakonom, daleč preplačan, tudi do trikrat, če v tej računici dodamo še dajatve Luke Koper in pristojbine za transport, saj bi se na dolgi rok (45 let) zaustavili pri številki tri milijarde evrov. In kar je za Korošce zanimivo – ob tej bajni vsoti denarja od davkov vseh nas pa smo te dni še izvedeli, da je Koroška proga pred tem, da se počasi dejansko ukine. Naš portal je že večkrat spraševal o investicijah na železnicah v prihodnjih letih, vendar smo dobili zelo klavrne odgovore, na katere smo morali čakati tedne in tedne. Tokrat pa se je izvedelo, da pri Slovenskih železnicah spet pripravljajo nekatere omejitve oziroma delajo nekakšne študije za ukinitev potniških vlakov na tej progi, in sicer jutranjega in večernega od Prevalje do Maribora in delavskega od Podvelke do Prevalj. Hkrati, tako kot vedno, pa v isti sapi s Slovenskih železnic dodajajo, da ne ukinjajo vlakov niti te železnice, in da so to le študije tras.
To je seveda stara pesem, saj se že desetletja z vsakim novim voznim redom ukinjajo posamezni vlaki, vozni redi so neprilagojeni potrebam šolarjev in delavcev, zato se tudi ugotavlja, da so vlaki na tej progi na pol prazni, in ko v Ljubljani seštevajo številke, takoj pridejo do ugotovitve o nerentabilnosti te proge. Sedaj lahko le še čakamo na kakšnega političnega modreca in korenjaka, ki se bo podpisal pod ukinitev te proge, podobno kot so pred desetletji partijski veljaki ukinili železnico od Velenja do Otiškega Vrha.
Za 1,35 milijarde evrov lahko dobimo drugi tir in tretjo razvojno os
Železnica je državna, država je dala stotine milijonov denarja in jamstva za kredite, odločilno besedo ima ministrstvo za infrastrukturo kot naročnik storitev upravljanja javne gospodarske službe v železniškem prometu, zato je v prvi vrsti naloga koroških politikov, da preprečijo to samovoljno ukinjanje koroške železnice. Vsi Korošci pa bi z referendumom morali pokazati svoj protest, ko nam za dvojno ceno ponudijo le en tir, in ker se že četrt stoletja pogovarjamo o tej nujni železniški povezavi Divača–Koper. Medtem pa bodo na sosednjem avstrijskem Koroškem v nekaj letih mimo nas speljali sodobno hitro železniško povezavo in Sloveniji prerezali nekatere prometne tokove. Korošci bi morali pokazati, da znamo izraziti svoj protest, prva priložnost bo že čez nekaj dni na Ravnah na Koroškem z zborovanjem Hoč’mo cesto. Pri tem velja spomniti, da za tretjo razvojno os ta vladna koalicija ne vlaga truda za poseben zakon, kot je to primer za drugi tir, niti ne razmišlja o ustanovitvi posebnega podjetja, kot so to naredili za drugi tir. Za tretjo razvojno os dajejo le prazne obljube.
Predvidena najnižja cena za drugi tri, ki je zapisana v zakonu, je 1,35 milijarde evrov oziroma okoli 50 milijonov evrov za kilometer železniške proge. Predsednik vlade Miro Cerar pa je na zadnji seji poslancem razlagal matematiko, namreč da bo kilometer drugega tira stal 27 milijonov evrov, te proge pa bo 27 kilometrov, torej je izračun pod črto 729 milijonov evrov. Razlika med številko, zapisano v zakonu, in matematiko predsednika vlade, pa je kar 621 milijonov evrov. Je bil zato sprejet zakon, da se je uzakonila ta velikanska vrednost 1,35 milijarde evrov? Ostaja tudi vprašanje, kam bo odtekla razlika te vsote.
Za Korošce je pomembno vprašanje: zakaj ne bi poleg referenduma za drugi tir šli še na en referendum? Za 1,35 milijarde evrov je hkrati mogoče narediti tako drugi tir in tretjo razvojno os.
