Gimnazija Ravne na Koroškem je že od nekdaj sinonim za kakovostno izobrazbo in dobre študente, številni nekdanji dijaki so danes izjemno uspešni na svojih področjih. Danes vodstvo gimnazije gradi in vzdržuje tradicijo naprej, dijaki vsako leto kažejo lepe uspehe na maturi in različnih tekmovanjih. Kakovost in dobro delo pa ne ostaneta neopažena; konec minulega leta je Šolski center Ravne na Koroškem prejel nagrado s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS za čezmejni projekt Erasmus+, natančneje za film Bergmandlc, ki so ga dijaki pod mentorstvom režiserja dr. Uroša Zavodnika posneli skupaj z dijaki avstrijske srednje šole Praxis-Handelsakademie Völkermarkt-Velikovec.
Ravnatelj Gimnazije Ravne Dragomir Benko pa nam v pogovoru razkrije tudi, da bodo v kratkem prejeli tudi Kumerdejevo priznanje za dosežke na področju šolstva. Z ravnateljem prve gimnazije na Koroškem smo spregovorili o dijaških filmskih projektih, uspehih ravenskih dijakov in o izzivih, s katerimi se kot ravnatelj srečuje.
Gospod Benko, ustaviva se najprej pri nagradi jabolko kakovosti, ki vam jo je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS podelilo za uspešen čezmejni projekt. Nagrad se vedno razveselimo …
Da, vsaka nagrada je priznanje za minulo in sedanje delo ter motivacija za trud v prihodnje. Za našo gimnazijo je tudi potrditev, da smo na pravi poti. Sam menim, da šola ni samo to, da se dijaki naučijo, kje izvira reka Drava ter kakšna je razlika med borom in smreko. Pomembno je, da usvojijo neko razmišljanje, da se znajdejo, da znajo komunicirati in da postanejo široke, motivirane, razgledane osebnosti.
Snemanje filmov ni ravno vsakdanja dijaška aktivnost, prejemati nagrade za posnete filme pa še manj. Kako to, da so vaši dijaki tako uspešni pri tem? Nagrajeni čezmejni film Bergmandlc namreč ni edina filmska stvaritev vaših dijakov.
Zgodba se je začela že pred leti, ko so dijaki posneli dober film. Ker je brez opreme težko snemati, smo razmišljali, kaj bi storili na tem področju. Prvi film Nick the Hacker je bil posnet s fotoaparatom, mentor je bil, tako kot pri snemanju filma Bergmandlc, koroški režiser Uroš Zavodnik. Kljub skromni opremi je bil film posnet zelo dobro, prejel je kar nekaj nagrad. Nato smo se, da bi prišli do opreme, prijavili na čezmejni projekt Erasmus+ in bili izbrani. Dobili smo dovolj sredstev za nakup profesionalne opreme za snemanje, ki jo dijaki uporabljajo v okviru filmskega krožka Studio Na gradu. Trenutno je v teku snemanje filma o zgodovini džeza na Ravnah. Pomembno je, da mladi že v srednji šolo dobijo takšne veščine in znanja, ki lahko marsikomu tudi spremeni želeno poklicno usmeritev za naprej.
»Bistveno je, da se vključujemo v okolje, tako ožje kot širše, brez tega šola ne živi.«
V neposredni bližini gimnazije je tudi nova tehnična srednja šola. Ali dijaki gimnazije in tehnične šole zaradi bližine več sodelujejo pri šolskih aktivnostih?
Sodelujemo predvsem na kulturnem področju, kot je denimo organizacija raznih koncertov, prireditev, ogledi filmov in podobno. Prav tako lahko zaradi bližine gimnazijski učitelji lažje dopolnjujejo svoje obveznosti s poučevanjem na tehnični šoli.
Ko že govoriva o lokaciji šole, lahko rečeva, da je ta lokacija resnično izjemna. V neposredni bližini šole je mnogo športnih površin za razne športne aktivnosti, objekt je z grajskim parkom in gozdom odet v naravo, poleg tega ima lokacija bogato kulturno dediščino. To, da je le nekaj deset metrov od šole tudi smučišče, je izjemna redkost in dodana vrednost. Ali koristite vse te danosti in kako?
Lokacija je res vrhunska, takšne v Sloveniji ni in to tudi s pridom izkoriščamo. Pri športni vzgoji pa tudi v prostem času lahko dijaki plavajo, igrajo nogomet, smučajo in še in še. Imamo tudi opremo za tek na smučeh – s tem lahko izkoristimo tekaško stezo na stadionu tudi takrat, ko je pokrita s snegom. Park ni koristen samo za dijake, temveč tudi za učitelje, da se lahko med glavnim odmorom tudi oni sprehodijo po naravi. Na šoli imamo tudi kinodvorano, v kletnih prostorih smo uredili svoj fitnes. Naši dijaki sodelujejo pri različnih aktivnostih, veliko je glasbenih skupin in drugih kulturnih krožkov. Bistveno je, da se vključujemo v okolje, tako ožje kot širše, brez tega šola ne živi.
Število otrok na Koroškem se je v zadnjih letih zmanjšalo za 400
Gimnazija Ravne na Koroškem že od nekdaj slavi po kakovosti izobraževanja, v Sloveniji je poznana kot »producent« dobrih študentov.
S tem se lahko pohvalimo. V povprečju so naši dijaki dobri študenti, ker v gimnaziji pridobijo kakovostne osnove. Lansko leto so bili štirje naši dijaki na mednarodnih olimpijadah znanja, kar je velik uspeh. Prav tako je bilo ogromno dobrih maturantov, tudi zlatih. Z dijaki veliko delamo po pouku, omogočamo jim različna izobraževanja na fakultetah, v proizvodnjah ali delovnih organizacijah.
Na kakšne načine pristopate do dijakov, ki kažejo izjemne uspehe na določenih področjih?
Omogočamo jim dodatna izobraževanja, s sodobnimi učilnicami in sodobno opremo jim lahko nudimo tudi bolj kakovosten pouk. Vsakega, ki želi ali ga opazimo, da izstopa, poskušamo aktivirati v smislu dodatnih izobraževanj.
Kljub temu pa vpis v gimnazijski program upada. Kaj menite, da je razlog za to?
Če pogledamo matematično, imamo relativen in absoluten podatek števila vpisa v gimnazijski program. Relativno, to je v odstotkih, se vpis na Koroškem ni zmanjšal. Ta je na Koroškem vedno okoli 25-odstoten, nikoli ni bil znatno višji. Absolutno pa se je število vpisa zmanjšalo, ker se je število otrok v zadnjih desetih letih na Koroškem zmanjšalo za okoli 400.
Poučevanje kot užitek
Se kurikulum in način poučevanja prilagajata hitremu tehnološkemu razvoju?
Seveda, v učni program smo uvedli tudi robotiko, kjer dijaki izdelujejo robota. Predvsem na področju naravoslovja imamo široko izbiro raznih tehnoloških naprav in dodatkov. Podjetje TAB nam je podarilo vrhunski 3D-tiskalnik, s katerim izdelujemo različne stvari, v veliko pomoč pa nam je pri izdelovanju modelov pri kemiji in matematiki.
Po svojem osnovnem poklicu ste matematik in preden ste postali ravnatelj, smo vas poznali kot dobrega profesorja matematike. Še stopite pred tablo?
Da, ponovno sem začel poučevati, poleg opravljanja dela ravnatelja predavam tudi tehnično matematiko na Fakulteti za polimere v Slovenj Gradcu, na naši gimnaziji pa učim matematiko eno maturitetno skupino in moram reči, da ob tem zelo uživam.
Časi niso lahki, tudi v šolstvu ne. S kakšnimi izzivi se vi kot vodja ravenske gimnazije spopadate na vaši funkciji?
Vodenje kolektiva in poučevanje sta dve povsem različni stvari. Pravilnike in zakone s šolskega področja moramo v prakso preslikati čim bolj pametno. Da šola dobro deluje, mora biti dobro vzdušje, kakovost mora biti visoka, dijaki morajo imeti na voljo dovolj različnih dejavnosti, vodja pa mora biti hkrati strog in prijazen do učiteljev in dijakov. Vse to moramo združiti v celoto in mislim, da nam gre kar dobro. Moram pa dodati, da ni lahko voditi kolektiva visoko izobraženih ljudi, ker so to izdelane osebnosti; naš kolektiv je relativno star in vsa ima svoj način dela. Toda z vsemi imam korekten odnos, v kolektivu dobro sodelujemo in pri tem nimamo nobenih težav.
Jon Petek
