Želja Dravskih elektrarn Maribor, da na Ojstrici v občini Dravograd postavijo prvo vetrno elektrarno na Koroškem, je naletela na proteste tamkajšnjih prebivalcev. Zaradi morebitnih negativnih učinkov vetrnic v neposredni bližini naselja izgradnji močno nasprotujejo, svoje nasprotovanje so izrazili tudi na srečanju krajanov. Svetovni trendi pa se vedno bolj nagibajo k izrabi obnovljivih virov energije. Evropa si je zadala cilj, da se mora do leta 2020 okoli 20 odstotkov električne energije pridobivati iz obnovljivih virov, kamor spada tudi energija, ki jo proizvede veter. Slovenija pa pri sledenju tega cilja krepko zaostaja.
Ustavitev vseh aktivnosti izgradnje vetrne elektrarne na Ojstrici
To so pred dnevi zahtevali prebivalci v bližini ozemlja, kjer želijo Dravske elektrarne Maribor (DEM) začeti z gradnjo vetrne elektrarne. Glede na rezultate meritev vetra je pobočje v občini Dravograd primerno za izgradnjo osmih vetrnic. Po tem, ko je svoje analize opravilo še Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), pa so število dovoljenih vetrnic zmanjšali na tri. Tako imenovani »ptičarji« vidijo problem prisotnosti vetrnih elektrarn na območju, kjer je prisoten tudi divji petelin, koconoga kura in gozdni jereb, zato investitor DEM na tem področju tudi odstopa od načrtovane gradnje, zato so se ustavili pri načrtih treh vetrnic. Njihova moč bi po podatkih DEM znašala približno 10 megavatov ter nekje med 19 in 23 gigavatnih ur proizvedene energije na leto. Tamkajšnji prebivalci pa ne pristajajo niti na eno samo.
Aktivnosti DEM so se začele že leta 2014, ko so začeli z laserskimi meritvami ugotavljati ugodnost lokacije za vetrno izrabo, prav tako so decembra istega leta ter marca leta 2015 Občini Dravograd in njenim občanom predstavili vsebino projekta. Na zadnjem srečanju krajanov Ojstrice, to je bilo 10. maja, pa Dravskim elektrarnam Maribor očitajo slabo obveščenost o vseh učinkih, ki bi jih vetrnice prinesle v njihovo okolje; nekateri občani so namreč mnenja, da jim bo neposredna bližina vetrnih elektrarn poslabšala življenjski standard. Vetrnice bi sicer stale na privatnem zemljišču, lastnik te zemlje pa se s postavitvijo strinja. Vseeno pa lahko formiranje kakšnih uradnih protestnih skupin v smislu civilne iniciative postavi celoten projekt pod velik vprašaj.
Energija iz vetra: Slovenija povsem na dnu
V manj kot 20 letih raziskav in inovacij s področja energije vetra je to postala ena od najbolj priljubljenih tehnologij za sonaravno proizvodnjo električne energije na svetu. Tehnologije so dozorele in napredovale, pocenila se je gradnja, ki postaja stroškovno vse bolj upravičena. Obnovljiva energija pa je tudi temelj energetskega razvoja Evropske unije, ki si je zadala cilj, da do leta 2020 pridobi iz obnovljivih virov 20 odstotkov električne energije.
Podatki za Evropsko unijo, ki jih je zbral in analiziral EurObserv’ER, kažejo od države do države precej različno podobo. Največ instalirane vetrne moči ima Nemčija, sledijo ji Španija, Velika Britanija, Francija in na četrtem mestu Italija. Nemčija na prvem mestu ima instaliranih 40456 MW vetrne električne moči, Italija dobrih 8662 MW. Podoba Slovenije na predzadnjem mestu držav EU je zelo klavrna, skupno je v vetrnih elektrarnah instaliranih vsega 3,5 MW električne moči. Za Slovenijo je samo še Malta, ki električne energije s pomočjo vetra sploh ne pridobiva.
Nemčija, ki je daleč na prvem mestu, pridobi iz vetrnih elektrarn 55.969 TWh. Slovenija je na decimalkah, to je 0,004 TWh. To niti ni presenetljivo, saj je minilo že kakih deset let, ko se je na Griškem polju pri Dolenji vasi zavrtela prva slovenska vetrnica, zaradi raznih nasprotovanj pa danes v Sloveniji dajeta električno energijo le dve vetrni elektrarni.
JP
