Ministrstvo za infrastrukturo je na zadnji seji vlade pojasnilo prihodnost projekta 3. razvojne osi. V letu 2021 načrtujejo sprejetje DPN-ja na odseku Slovenj Gradec – Dravograd, do leta 2023 pa na odseku Otiški vrh – Poljana. Od Šentruperta do Slovenj Gradca pa bi se po napovedih ministrstva lahko zapeljali leta 2026.
Na zadnji seji Vlade RS, ki je potekala 2. julija, je bilo govora tudi o 3. razvojni osi. Vlada je namreč odgovorila na poslansko vprašanje poslanca SD Franca Trčka v zvezi s časovnico izvedbe projekta 3. razvojne osi ter kakšna bo sinergija projekta z novimi regionalnimi politikami gospodarskega razvoja.
Aktivnosti, ki se odvijajo na posameznih odsekih se bodo v prihodnje intenzivno nadaljevale, odgovarja Ministrstvo za infrastrukturo RS, pospešena pa bo tudi gradnja odseka Velenje – Slovenj Gradec na severu ter prvi dve etapi odseka Novo mesto – Maline na jugu, na katerih je s poroštvom države in udeležbo sredstev EU zagotovljena likvidnost projektov. »Gradnja odseka Velenje – Slovenj Gradec, kjer je za sklop Gaberke že pridobljeno gradbeno dovoljenje, za ostale pa je v pripravi, bo potekala v obdobju 2020 do 2025, v letu 2021 naj bi se pričela gradnja odseka Šentrupert – Velenje in zaključila v letu 2026. Na južnem delu se v letu 2020 pričenja gradnja prvih dveh etap odseka Novo mesto vzhod – Maline, ki obsega del hitre ceste od AC priključka Novo mesto vzhod do priključka Osredek, njen zaključek pa je predviden v letu 2023. V letu 2024 bo pričeta gradnja naslednjih dveh etap do priključka Maline, vključno s predorom Gorjanci, njen zaključek pa se načrtuje s koncem leta 2027 oziroma v začetku 2028,« sporočajo iz infrastrukturnega ministrstva.
V letu 2021 sprejetje DPN na odseku Slovenj Gradec – Dravograd
Na vseh ostalih odsekih, kjer potekajo pripravljalna dela pred gradnjo bodo aktivnosti potekale naprej skladno s sprejetimi časovnicami za pripravo prostorske, projektne in investicijske dokumentacije, pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo in dodajajo, da bo na odseku Slovenj Gradec – Dravograd v letu 2021 sprejet državni prostorski načrt, na odseku od Otiškega vrha do Poljane bo v letošnjem letu sprejeta najustreznejša variantna rešitev, v letu 2023 pa s sprejetjem državnega prostorskega načrta zaključen postopek državnega prostorskega načrtovanja.
Projekt 3. razvojne osi ni zgolj prometna politika države
Iz zaključkov strateških dokumentov s področja prometa in prometne infrastrukture, ki temeljijo na strokovnih raziskavah izhaja, da je v prihodnjem kratkoročnem obdobju potrebno zagotoviti izgradnjo manjkajoče prometne infrastrukture, ki je predpogoj za učinkovito implementacijo ostalih razvojnih ukrepov. »Spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl na prometni infrastrukturi je eden od predpogojev za normalno delovanje bivalnega in poslovnega okolja. Projekt 3. razvojne osi torej ni zgolj prometna politika države. Z njim se rešuje predvsem razvojna vprašanja regij in krajev ob njeni trasi, zato bodo v izvedbo tega projekta močno vpete regije in občine, kjer ta projekt poteka,« menijo na infrastrukturnem ministrstvu.
Z namenom krepitve regionalnih razvojnih potencialov in ohranjanja delovnih mest se s tem projektom zagotavlja boljša dostopnost do obstoječega daljinskega cestnega omrežja in izboljšuje dostopnost prebivalstva, s ciljem hitrejšega razvoja gospodarstva v razvojno zapostavljenih regijah. »Projekt ima velik pomen za razvoj posameznih regij, tako z demografskega, kot tudi gospodarskega in okoljskega vidika in je predpogoj za izvajanje programov spodbujanja konkurenčnosti in ukrepov razvojne podpore, ki jih izvajajo ministrstva na teh območjih in so ključni za odstranitev razvojnih ovir oziroma spodbuditev razvojnih potencialov območja,« še dodajajo.
NK
