Dokazovanje identitete pri prečkanju meje z Avstrijo traja že več kot eno leto. Glede na to, da so Avstrijci na mejnem prehodu Reht nad Mežico že pred časom postavili novo mobilno hiško – prej je bil tam nekaj časa le kontejner, po osamosvojitivi Slovenije pa meje sploh ni bilo zaznati –, kaže na to, da se Avstrijci pripravljajo na morebiten številčnejši prihod migrantov tudi na tem delu slovensko-avstrijske meje.
Republika Avstrija je sicer določila, da bo glavna vstopna točka za migrante v Avstrijo mejni prehod Šentilj, po potrebi pa bi aktivirali še 12 mejnih prehodov na jugu in vzhodu države. Tudi na mejnem prehodu Holmec so imeli do nedavnega postavljen velik šotor za sprejem migrantov, ki pa so ga pred snegom začasno umaknili in imajo pripravljenega za morebitni večji naval migrantov. Prav tako je na tem mejnem prehodu moč opaziti tudi vojake, ki so v pomoč mejnim policistom.
Zaenkrat mirno, pripravljeni pa na vse scenarije
Eden izmed pripadnikov vojske na mejnem prehodu Reht nad Mežico je omenil, da se s primerom ilegalnih pribežnikov na mežiškem prehodu še niso soočali. Tudi po besedah vojaškega poveljnika avstrijske vojske za Koroško Walterja Gitschthalerja je na naših mejnih prehodih zaenkrat še precej mirno, vendar ni nujno, da bo tako tudi ostalo, zato so avstrijski organi pregona pripravljeni na najslabše možne scenarije, tudi na koroških mejah.
Skupna vaja avstrijske vojske in policije
Na avstrijskem Koroškem pa je v lanskem letu tamkajšnja policija v sodelovanju z vojsko izvedla vajo, na kateri so simulirali prihod večjega števila migrantov in ravnanje z njimi. Sodelovalo je več kot 200 avstrijskih vojakov in policajev. Poleg treniranja ukrepov pri skrajnih primerih ilegalnega prečkanja meje pa je bila vaja namenjena tudi usklajevanju dela med vojaki in policisti za boljšo učinkovitost in intenziteto.
Kaj pa Slovenija in Ljubljana?
Te dni je bilo na vlado naslovljeno tudi poslansko vprašanje enega od poslancev v slovenskem parlamentu glede naseljevanja migrantov na ozemlje avstrijske Koroške, predvsem glede dejstva, da Avstrija naseljuje migrante na dvojezičnem ozemlju. Dolgoročno bi takšno ravnanje Avstrije lahko spreminjalo narodnostno strukturo na tem območju in zmanjševalo delež slovenskega prebivalstva, ki ima ravno zaradi dogovorjenega deleža zagotovljene določene pravice, tako po avstrijski državni pogodbi kot tudi drugih mednarodnih sporazumih.
V slovenskem parlamentu pa imajo na tem zasedanju v obravnavi novelo zakona o tujcih, vendar končno besedilo pred odločanjem še ni povsem usklajeno. Najbolj se med koalicijskimi partnerji in tudi v javnosti krešejo mnenja okoli prvotnega predloga, da bi slovenska policija v primeru množičnih migracij imela pooblastilo, da za določeno obdobje na določenem območju tujcem, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v Slovenijo, ne dovoli vstopa. Tiste tujce, ki pa so vendarle nezakonito vstopili v Slovenijo, pa napoti v državo, iz katere so vstopili.
Jon Petek
