Na Ministrstvu RS za infrastrukturo na odseku 3. razvojne osi med Šentrupertom in Velenjem ne iščejo alternativnih rešitev, saj menijo, da je prostorsko umeščanje sprejetega državnega prostorskega načrta potekalo v skladu z zakonodajo. Če ustavno sodišče odloči v prid savinjskim civilnim iniciativam, je prihodnost celotne 3. razvojne osi pod vprašajem.
Le nekaj dni po junijskih državnozborskih volitvah je z Darsa prišla novica, da se projektiranje na odseku Šentrupert–Velenje zaradi ustavne presoje ne bo izvajalo. Civilne iniciative v savinjskih občinah so z vloženo ustavno pritožbo, ki sta jo podpisali tudi občini Braslovče in Polzela, dosegle začasno ustavitev postopkov za gradnjo odseka 3. razvojne osi na relaciji Šentrupert–Velenje. V iniciativah izpostavljajo, da je gradnja v nasprotju z državno prometno politiko in da bi realizacija gradnje pripeljala do rušenja mnogih zasebnih objektov. Nadzorni svet Darsa zaradi vložene pritožbe ni podal zelene luči za podpis pogodbe s projektanti na omenjenem odseku, projektiranje je še pod vprašajem, s tem pa prihodnost celotne trase zgornjega dela 3. razvojne osi do Koroške.
Čeprav na Ministrstvu RS za infrastrukturo pravijo, da je projekt severnega dela 3. razvojne osi zanje prioriteten projekt, je usoda hitre ceste na Koroško še vedno pod vprašajem. Da je za MZI projekt prioriteta, »se odraža tudi v projektiranju 2. odseka med Velenjem in Slovenj Gradcem, medtem ko začetek projektiranja na 1. odseku nekoliko zamuja zaradi ustavne presoje, ki jo po naših informacijah Ustavno sodišče RS že obravnava«, odgovarjajo iz MZI.
A dokler ne bo razjasnjeno, kaj se bo dogajalo na odseku Šentrupert–Velenje, tudi pogodba s projektanti za odsek Velenje–Slovenj Gradec nima takšne vrednosti, kot bi jo imela sicer. Če bo ustavno sodišče odločilo v prid pobudnikom presoje, bosta potrebna nova študija variant in novo sprejemanje državnega prostorskega načrta na relaciji Šentrupert–Velenje, kar pa bi najverjetneje zamaknilo roke postopkov na celotnem odseku severnega kraka 3. razvojne osi, ne samo na spodnjem delu. Malo verjetno je, da bo štiripasovnica zgrajena samo od Slovenj Gradca do Velenja, naprej do avtocestnega križa pa dvopasovnica. MZI in DARS namreč želita, da se severni krak začne graditi od spodaj navzgor, torej postopoma od avtocestnega križa do Slovenj Gradca.
Kako bo ministrstvo odreagiralo, če ustavno sodišče ugodi savinjskim civilnim iniciativam? Bodo iskali nove rešitve umeščanja trase? Zaenkrat jih še ne. »Na Ministrstvu za infrastrukturo in tudi na Ministrstvu za okolje in prostor smo prepričani, da so postopki prostorskega umeščanja potekali v skladu z zakonodajo, zato alternativnih rešitev ne iščemo,« odgovarjajo na MZI in dodajajo, da dokler Ustavno sodišče ne odloči, je aktivnosti na projektu nehvaležno napovedovati.
JP
