Geopark Karavanke ima možnost, da postane glavni temelj za razvoj turizma v Mežiški dolini. Z več kot 4 milijoni evrov evropskih sredstev bodo obogatili ponudbo pohodništva, izletništva in kolesarstva ter v celoto povezali vse danosti in zanimivosti območja, ki jih geopark zajema.
Turizem v Mežiški dolini ima bogato zgodovino in tradicijo, a turistična slika doline se je v zadnjih desetletjih precej spremenila. Glavne turistične panoge in ponudba, ki so nekoč, bodisi na smučanje, kopanje bodisi oddih v naravi, privabljale goste iz mnogih tujih držav, so praktično izumrle. V Mežici je pred dobrim desetletjem propadlo smučišče, s tem tudi hotel, še prej je v Kotljah zamrlo zgodovinsko letovišče Rimski vrelec, v lanskem letu je zadnji in usodni udarec doživelo smučišče Ošven – sedežnico so prodali na Peco v Avstrijo. Pa še bi lahko naštevali.
A počasi se padajoča krivulja turizma ustavlja in obrača navzgor. S strani Sveta Koroške regije so potrjeni projekti gradnje številnih kolesarskih prog po celotni regiji, povezovale bodo tudi celotno Mežiško dolino. Črna na Koroškem je v pričakovanju postavitve prvega ziplina na Koroškem, na Ravnah na Koroškem zadnja leta uspešno tržijo šport in kulturo ter beležijo velik porast turističnih nočitev. V Jamnici na Prevaljah, natančneje pri Korošu, so v zadnjih letih uredili gorske kolesarske steze, na njih vsako poletje prirejajo tekmovanje Black Hole Bike Fest, ki bo letos celo del svetovne enduro serije. Pozitivne premike bi lahko še naštevali, a osredotočimo se na novico, ki je v minulem tednu presenetila Koroško na obeh straneh meje.
Dva velika projekta uspešna na razpisu evropskega sklada
Uspeh Geoparka Karavanke na razpisu evropskega sklada za regionalni razvoj Interreg Slovenija–Avstrija prinaša 4,3 milijona evrov evropskih sredstev za razvoj turizma v prihodnjih treh letih. Na razpisu so bili uspešni s projektoma »NatureGame« in »NaKult«, kjer gre predvsem za razvijanje turizma v naravi, torej pohodništva, izletništva in kolesarstva.
Projekta se bosta izvajala na območju celotnega geoparka, torej v devetih občinah avstrijske Koroške in v petih občinah na slovenski strani meje. V okviru projektov bodo na območju geoparka usposobili vodnike za različne ciljne skupine obiskovalcev, ki bodo ustrezno usposobljeni in znali obiskovalce na zanimiv način popeljati po na novo urejenih in označenih kolesarskih in pohodniških poteh. Označene pohodniške poti bodo opremljene z info točkami, izšla bosta tudi elektronski in tiskani vodič, ki bosta združevala in povezovala vse izlete po geoparku. Bogati naravi, ponudbi muzejev, cerkva ter bogati kulturni in geološki dediščini manjka povezovalni člen, skupna tržna platforma, ki bi združila danosti Koroške, tako na slovenski kot tudi na avstrijski strani, v eno.
Geopark Karavanke je v minulih letih izpeljal kar nekaj projektov, ki so poskrbeli za določeno mero sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo oziroma slovensko in avstrijsko Koroško, a tako obsežnih dveh projektov, kot jih imajo v rokah zdaj, še niso imeli. Tako lahko z močno evropsko finančno injekcijo, načrtovanim organizacijskim prestrukturiranjem (iz delovne skupnosti v Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje) in dobrim sodelovanjem vseh 14 občin geopark postane glavni člen pri razvoju koroškega turizma.
JP
