Včerajšnja nesreča v proizvodnji Mondi Frantschach na avstrijskem Koroškem je zaradi smradu, ki se je širil po celotni slovenski Koroški, vzbudila veliko strahu in vprašanj med Korošci; avstrijske oblasti slovenske javnosti niso pravočasno obvestile o nesreči v okraju Volšperk (Wolfsberg). Tovrstna nesreča ni nič novega pri omenjenem podjetju, tamkajšnji prebivalci so smrada že navajeni.
Podjetje, ki je povzročilo včerajšnji smrad, je že vrsto let pod drobnogledom okoljevarstvenikov
Podjetje Mondi Frantschach se ukvarja s predelavo celuloze in papirne celuloze ter jo dobavlja številnim proizvajalcem embalaže in predelovalnim podjetjem po vsem svetu. Skupina Mondi, ki ima po svetu več kot 100 proizvodnih in storitvenih obratov ter pisarn, zaposluje več kot 25 tisoč ljudi in razpolaga z 2,3 milijona hektarji gozdnih površin. Iz proizvodnje celuloze, v kateri so zaposleni tudi številni Slovenci, se je včeraj širil močan smrad, ki je dosegel celotno Koroško. Širil se je po Dravski in Mislinjski dolini vse do Prevalj v Mežiški dolini. Nesreča, ki se je pripetila v noči iz četrtka na petek, pa ni bila prva okoljska nesreča tega obrata.
Prebivalci okrožja Wolfsberg, kjer ima podjetje Mondi Frantschach proizvodnjo, so na smrad že navajeni. Da smrdi po žveplovem plinu, je v tamkajšnjih občinah nekaj povsem normalnega, včeraj pa je bil smrad nevzdržen. Kot je poročal avstrijski ORF, je v domove prebivalcev občine St. Gertraud in okoliških krajev kljub zaprtim oknom udarjal vonj po plinu. Zadnja odmevna industrijska nesreča se je v tem podjetju zgodila pred dobrim letom.
6. oktobra 2016 je prišlo do velikega izpusta organskih žveplovih spojin, le nekaj tednov pozneje, natančneje 25. oktobra, pa se je tekočina z lugom razlila iz 800 kubičnih metrov velike posode, strupena tekočina je prišla tudi v vodo. Odkar sta se pripetila ta dva incidenta, ki sta bila potencialno nevarna za okolje in ljudi, pa imajo avstrijske okoljske oblasti proizvodnjo Mondi Frantschach pod posebnim drobnogledom. Prebivalci okrožja Wolfsberg so očitali pristojnim, da so bili o nesreči pozno in pomanjkljivo obveščeni, danes smo na njihovem mestu Korošci.
Dokler niso izvohali mediji, je Koroška tavala v temi in strahu
Predvsem slaba obveščenost je včeraj zmotila koroško javnost; prvi so zavohali smrad že ob šestih zjutraj, do desete ure, ko sta poklicna gasilca KGZ Ravne v Dravski dolini opravljala meritve, je na Regijski center za obveščanje v Slovenj Gradcu poklicalo že več deset zaskrbljenih Korošcev. Slabo obveščanje slovenske javnosti s strani avstrijskih oblasti (podjetje Mondi je avstrijsko javnost naslovilo z izjavo, o incidentu so avstrijski mediji poročali le v nemškem jeziku) je privedlo do tega, da so Korošci aktivirali dosti več organov, kot bi bilo potrebno.
Ker ni bilo jasno, od kod smrad izvira in ali je škodljiv za zdravje ljudi, so bili pripravljeni upravljavci plinovodov, gasilske enote in slovenjgraška civilna zaščita. Poleg strahu med ljudmi so nastali tudi nepotrebni stroški, ki bi se jim ob pravočasnem in doslednem informiranju med državama lahko izognili. Za hitro obveščanje, ko pride do jedrske katastrofe, imajo države podpisano Konvencijo o zgodnjem obveščanju o jedrski nesreči, ko pa pride do industrijskih nesreč, kot se je to zgodilo včeraj, pa sosednje države tavajo v temi in strahu, dokler mediji ne izbrskajo vzrokov in morebitnih posledic.
