Dosežen je bil velik uspeh Ministrstva za kulturo, saj je te dni UNESCO na svojem dvotedenskem zasedanju Odbora za svetovno dediščino uvrstil na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine tudi izbrana Plečnikova dela v Ljubljani! Nominacija je nosila naslov »Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka«, potekala pa je pod vodstvom Ministrstva za kulturo in v koordinaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) pripravila delovna skupina strokovnjakov s področij varovanja, ohranjanja in upravljanja kulturne dediščine v sodelovanju z lastniki in upravljalci Plečnikovih del.
Plečnikov spomenik v središču Črne na Koroškem
Kot rečeno, gre za izbrana dela v Ljubljani, Plečnik pa je ustvarjal tudi drugod po Sloveniji, tudi na Koroškem. Najbolj znan je kajpak šest metrov visok spomenik v središču Črne na Koroškem, postavljen v prvem krožišču na Koroškem, in ga opazi prav vsak, ki se pripelje v Črno. Odprli so ga 31. avgusta 1952 so z velikim slavjem, posvečen pa je v spomin na žrtve prve in druge svetovne vojne. Kot v članku Plečnik in Koroška piše Matija Miler, si Plečnik lokacije spomenika predhodno sicer ni ogledal, spomenik so izdelovali po fotografijah trga. Ohranilo se je tudi Plečnikovo pismo občini, v katerem se iskreno zahvaljuje za postavitev spomenika in izraža obžalovanje, da se svečanosti ob odkritju, ni mogel udeležiti. Ta spomenik v Črni je za ta kraj seveda tako značilen, da so pred leti, ko je Črna postala občina, podobo tega spomenika dali v občinski grb.
Plečnikova spomenika sta tudi na Ravnah na Koroškem in v Mežici
Na Dobrijah, med Ravnami in Dravogradom, stoji Malgajev spomenik, posvečen vodji borcev za severno mejo Franju Malgaju. Spomenik ima precej pestro zgodovino; odkrili so ga 29. maja 1924 oziroma pet let po Malgajevi smrti. Med drugo svetovno vojno, leta 1941, pa je okupator spomenik uničil. Nov spomenik je zasnoval arhitekt Pengov, novo odkritje pa je bilo leta 1947, in sicer za železniško postajo na Ravnah, 21 let pozneje pa so ga prestavili na današnjo lokacijo na Dobrije.
Plečnikov spomenik na območju Koroške najdemo tudi v Mežici, posvečen pa je žrtvam prve in druge svetovne vojne ter borcem za severno mejo. Sedem metrov visok spomenik NOB je bil odkrit leta 1952, torej isto leto kot spomenik v Črni na Koroškem. Pred leti so spomenik pod strokovnim vodstvom tudi obnovili, spomenik pa ima status državnega pomena.
Utemeljitev vpisa Plečnikovih del na seznam svetovne dediščine
Vrnimo pa se k UNESCO in Plečniku v Ljubljani. Izbranim Plečnikovim delom v Ljubljani so z vpisom priznali tako imenovano izjemno univerzalno vrednost. Med spomenike in območja, pomembna za vso človeštvo, se odslej uvrščajo dela, ki sestavljajo spomeniško območje, nastalo v strnjenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat arhitektovih intervencij v mestno tkivo Ljubljane. Pri snovanju intervencij je izhajal iz že grajenega mesta ter ga, upoštevajoč njegove kvalitete, topografske danosti prostora in arhitekturne dosežke preteklih dob, povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki jo danes imenujemo tudi »Plečnikova Ljubljana«.
Izbor del, vpisanih na seznam, obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale – vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Vsa dela zaznamuje prepoznaven arhitekturni jezik, odkrivanje konteksta mesta, raznolikost pomenov in funkcij, ekonomičnost posegov ter predvsem ustvarjanje po meri človeka. Torej v skladu z osebno, globoko humano vizijo arhitekta, ki je preoblikoval nekdanjo provincialno mesto imperija v simbolno narodno prestolnico.
Fotografija: Stane Jeršič
