Lek bo po 40 letih delovanja na Prevaljah v roku dveh let ukinil proizvodnjo širokospektralnega antibiotika Amoksiklav. Novartis se v Evropi usmerja v originatorska in biološka zdravila, ki imajo visoko dodano vrednost, proizvodnjo generičnih zdravil prepuščajo Indijcem in Kitajcem.
Na lokaciji, kjer je danes Lek, je še globoko v prejšnji državi delovala tekstilna tovarna, v kateri so delali nogavice. Takratno partijsko vodstvo je na srečo pravi čas spoznalo, da v hlačnih nogavicah ne bodo prihodnosti, in je tovarno prestrukturiralo ter odprlo možnost industriji, ki je bila do takrat zunaj klasične in prevladujoče industrije v Mežiški dolini, torej železarstva, rudarstva, gozdarstva in tekstilne industrije. Lek je za celotno Koroško regijo pomemben, ker je v njem tudi nekaj prostora za strokovnjake in visoko izobražen kader, ki zaradi te možnosti ostaja v domačih krajih. Poleg tega pa se v sistemu Sandoz in Novartis odpirajo tudi možnosti za tiste Korošce, ki si želijo doseči še kaj več zunaj regije.
100-milijonska naložba v širitev
Leta 2016 je Koroško zaznamovala novica, da bo Lek na Prevaljah širil svojo proizvodnjo visokospektralnega antibiotika, v začetku leta 2017 pa je Novartis potrdil vlaganje v širitev penicilinskega obrata. Naložba vredna okoli 100 milijonov evrov je razveselila Koroško, saj naj bi na Prevalje prinesla kar 150 novih delovnih mest, ob tem pa bi z delovnimi mesti z dodano vrednostjo zajezili beg možganov, ki je eden izmed ključnih družbenih problemov Koroške. K novi Lekovi proizvodnji je prispevala tudi država. Vlada Mira Cerarja, ki je bila znana po izplačevanju astronomskih subvencij tujim investitorjem, je za novo Lekovo tovarno Novartisu namenila sedem milijonov evrov.
Začetek konca prevaljske proizvodnje
Kmalu po tem, v začetku leta 2018, pa se je na Prevaljah začelo zapletati. V javnost je pricurljala novica, da Lek, kljub začetku gradnje nove 100-milijonske hale, stavbe ne bo dokončal in posledično ne bo zagnal proizvodnje. Gradnjo so sicer nadaljevali do zaprtja stavbe, v tem času pa je Novartis preučeval možnosti, ali je lokacija na Prevaljah primerna za uvedbo kontinuirane proizvodnje. Za preučitev teh možnosti so potrebovali leto in pol, septembra letos pa so sporočili, da proizvodnje ne bodo širili, kar se je sicer na Koroškem že špekuliralo.
Izguba ameriškega trga
Kmalu po uradni naznanitvi, da proizvodnje ne bodo širili, je v javnost udarila še novica, da na Prevaljah ne bodo več proizvajali ko-amoksiklava za ameriški trg. To naj bi predstavljalo okoli 20 odstotkov celotne proizvodnje, za ameriške linije pa naj bi bilo zadolženih vsaj 20 zaposlenih. »Novartis je kljub zmanjšanju povpraševanja na trgu generičnih zdravil, zlasti ameriškem, v zadnjih letih in novih tehnoloških potreb proučil vse možnosti, da bi uresničil načrtovano širitev. Izvedena analiza je sicer pokazala, da je objekt primeren za uvedbo tehnologije neprekinjene proizvodnje, vendar se je to pokazalo zgolj kot kratkoročna rešitev. Zato smo se odločili, da ne nadaljujemo z naložbo v razširitev proizvodnih zmogljivosti na Prevaljah in bomo vrnili prejeto državno spodbudo, skupaj s pripadajočimi obrestmi,« so takrat sporočili iz Leka.
Ob širitvi proizvodnje uvedli tudi srednješolski farmacevtski program
S tem so se podrli tudi upi mnogih mladih Korošcev in Korošic, ki so se vpisali v nov srednješolski program farmacevtskega tehnika, ki ga je na pobudo Leka v šolskem letu 2018/19 prvič uvedel Šolski center Ravne na Koroškem. Zanimanje za program je bilo zelo veliko, vpisna mesta so se hitro zapolnila, trenutno se izobražuje ena generacija 30-ih dijakov. Bodoči farmacevtski tehniki bodo morali zaposlitev najverjetneje iskati izven regije, saj na Koroškem, poleg nekaj deset lekarn, ni delovnih mest za tovrstno izobrazbo. Ne samo to, k novi Lekovi proizvodnji je prispevala tudi država. Vlada Mira Cerarja, ki slovi po tem, da izplačuje astronomske subvencije tujim investitorjem, domači podjetniki pa z davki to poplačujejo, je za novo Lekovo tovarno Novartisu namenila sedem milijonov evrov.
Skrb za zaposlene
Poleg podjetij TAB in SIJ Metal Ravne, ki sicer skupaj zaposlujeta nekaj tisoč ljudi, je Lek z dobrimi 300 zaposlenimi eden izmed največjih in ključnih zaposlovalcev v Mežiški dolini, zato je napoved o ukinitvi proizvodnje dodobra pretresla vse prebivalce doline, ne samo zaposlene, v štirih desetletjih uspešnega delovanja pa je postal samoumeven del koroškega gospodarstva. Za regijo bi bil velik šok, če bi zaposleni iz danes na jutri pristali na cesti, a k sreči jim v Leku napovedujejo nekoliko boljšo usodo. Lokacijo na Prevaljah nameravajo preoblikovati v nekakšen globalni operativni center. Od tam bodo skrbeli za logistiko, nabavo, kontrolo kakovosti, tehnologijo, inženiring in drugo. Tako naj bi prevaljska lokacija ostala pomemben del Novartisove mreže, ohranili pa bi lahko dobršen del zaposlenih. Ker zaposleni v proizvodnji praviloma nimajo znanj, ker jih tovrstni operativni centri potrebujejo, bodo vsem zaposlenim omogočili dodatno šolanje in prekvalifikacijo v poklice, ki jih bodo potrebovali. Nekaj ljudi pa bo po ukinitvi proizvodnje kljub vsemu preveč, zato bo pomembno vlogo zaposlovanja odigral TAB, kjer bodo, ob morebitnem nakupu novo zgrajene Lekove tovarne, potrebovali vsaj 100 dodatnih ljudi.
Kitajci in Indijci zbijajo ceno generičnih zdravil
Novartis, ki je doslej v Lek v Sloveniji vložil za več kot 2,3 milijarde evrov in velja za največjega tujega naložbenika pri nas, sicer v zadnjih letih svoje naložbe v Sloveniji krepi v segmentu novih tehnologij. Tako v Bioloških učinkovinah Mengeš gradijo nov objekt za proizvodnjo bioloških učinkovin za biološka in podobna biološka zdravila. Ta projekt, vrednost naložbe je 38 milijonov evrov, v Slovenijo prinaša proizvodnjo originatorskih bioloških učinkovin z visoko dodano vrednostjo. Generična zdravila, kakršno je tudi Amoksiklav s Prevalj, pa zaradi indijske in kitajske proizvodnje postajajo vedno cenejša, zato se v razvitih državah z visokimi standardi tovrstna proizvodnja enostavno ne izplača.
