Ko govorimo o socializmu danes, še vedno večina pomisli na socializem izvorno sovjetskega tipa, ki temelji na klasičnih postulatih Marksizma, torej pretežno družbena ali državna lastnina in seveda plansko gospodarstvo ter povsod, v vseh družbenih podsistemih nadzor države. Pa vendar, ali to drži? Ali pa tudi socializem prehaja skozi evolucijo oziroma transformacijo?
Poskusimo razmišljati drugače. Na eni strani popolnoma libertalna država, popolnoma svobodno tržno gospodarstvo in na drugi plansko gospodarstvo, popolne regulacije in vsa lastnina v državni lasti. Torej recimo popoln libertalizem na eni in popoln socializem (komunizem) na drugi strani. Seveda sta obe skrajnosti utopija in doslej popolnih sistemov v zgodovini praktično še ni bilo. Še najbližje socializmu so bile Kitajska, Vietnam in Kambodža, popolnemu libertalizmu pa se ni približala še nobene država. Torej popolnoma skrajnih sistemov ni, so vedno samo mešani sistemi, ki se razlikujejo predvsem v tem, koliko prostega trga imajo oziroma v stopnji regulacije trga.
In, če sedaj zagovornike libertalizma nasprotniki imenujejo neoliberalci, kaj pa če obstaja
neosocializem ali moderni socializem? Težnja k čim večji regulaciji trga in čim večjemu nadzoru države. V 30 letih prejšnjega stoletja sta se, kot neka vrsta sodobnega socializma in protiutež boljševizmu pojavila nacizem ter fašizem, ki sta se ravno tako borila proti klasičnemu kapitalizmu v obliki prostega trga in se pri tem naslanjala na delavske množice, dopuščala pa sta bogate posameznike in zasebno lastnin, toda samo »pravim« ljudem. Če pustimo ob strani podobne totalitaristične značilnosti (omejevanje svobode govora, osebne svobode, cenzura, kršenje človekovih pravi, postavljanje skupnosti kot celote pred posameznika) ter osnovne ideološke razlike in se usmerimo predvsem na ekonomijo, se lahko trdi, da se je sploh nacizem v marsičem zgledoval po boljševizmu. Korporativistično upravljanje z državo, državni planski načrti oziroma plansko gospodarstvo (socialistične petletke, štiriletni plani v nacizmu), stroga regulacija trga (če bi v Nemčiji glede regulacije trga še danes veljali zakoni iz časov nacizma Hofer ali Lidl sploh ne bi obstajaka), predpisovanje podjetjem (zasebnim), kaj in koliko morajo proizvajati, nacionalizacija (v omejenem obsegu)… skratka zgleden socializem. Pa veste, katera država je prva sprejela »zeleno agendo« oziroma uvedla prve okoljevarstvene zakone? Nacistična NemčijaTako lahko mirno rečem, da je bil s tališča ekonomije Hitler prvi moderni socialist.
In danes? Vedno bolj regulirana proizvodnja, regulacije trga, CO2 kuponi, ukinitve proizvodnje avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje do leta 2035! Pa planiranje oziroma zahteve koliko odstotkov mora biti proizvedene t.i zelene energije v določenem časovnem obdobju in konec koncev tudi težnje k omejevanju svobode govora, k cenzuri, omejevanje izvornih pravic posameznih držav, vse več birokracije, vse večje težnje k koorporativnem upravljanju evropske unije. Vas to na kaj spominja? In če k temu dodamo še ideološke komponente, kot npr. zakonsko vsiljevanje woke ideologije in zelene agende ter migrantsko politiko, dobimo neosocializem. Ja, to je danes Bruselj.
Tam sedijo in z nami upravljajo neosocialisti, neizvoljeni vladarji Evrope. Vendar pa, kot sem že omenil nobena država ni popolnoma zliberalizirana in tudi nobena država ni
popolnoma regulirana. Vedno gre za kombinacijo, malo regulacije in veliko svobodnega trga na eni strani in veliko regulacije ter malo prostega trga na drugi strani, vmes pa ogromno število različnih kombinacij. Vendar pa obstaja dejstvo, da več je prostega trga in manj je regulacije, boljše gre posamični državi, višji je BDP in višji je standard ljudi in obratno. Pot, ki jo je v preteklosti izbrala EU je napačna in dejansko pelje v neosocializem oziroma moderni socializem in lahko samo upamo, da je z novo sestavo EU parlamenta vanj prišlo tudi več zdrave pameti, ki bo zasukala smer v katero bo šla Evropa.
