Razumevanje ustave je kompleksna zadeva. Žal so posamezni členi zapisani malo premalo konkretno in jih je potrebno brati vedno v povezavi z drugimi členi, drugače si jih lahko vsak tolmači po svoje, kakor jih želi sam slišati ali pač, politični situaciji primerno. Pri tem pa, kot je v Sloveniji v navadi, prednjačijo socialisti vseh odtenkov. Sklicujejo se na ustavo in jo citirajo pač po svoje, socialistično-populistično.
Ker je zlorabljenih členov, ki se razlagajo parcialno, torej, samo posamezen člen, ne pa tudi drugi, ki se nanj navezujejo, veliko, se bom ustavil samo pri par členih. 59. člen (svoboda znanosti in umetnosti) zagotavlja svobodo znanstvenega in umetniškega dela. »Zagotavlja« svobodo, ne pa tudi financiranje. Umetnik ali znanstvenik je lahko vsak, ali pa je vsak tudi upravičen do javnih sredstev? Ne! Lahko pa poskusi na trgu, tam mu bodo določili vrednost, trg je najboljše merilo, ima pa popolno svobodo. Avtorske in druge pravice, ki mu gredo iz njegovega dela, pa mu zagotavlja 60. člen (pravice iz ustvarjalnosti) in če jih kdo uporablja, naj mu jih plača ta, ne država.
Primer 66. člen (varstvo dela): »Država ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo.« Čeprav je člen jasen, » država ustvarja možnosti za zaposlovanje in delo«, je socialistično tolmačenje tega člena: »država zagotavlja zaposlovanje«, kar po njihovo pomeni, da je država dolžna zaposlovati in ustvarjati delovna mesta, kar pa je skregano z vsako ekonomsko logiko. Država tu ni mišljena kot delodajalec pač pa, da je ustvarjalec podjetjem prijaznih pogojev (med temi so tudi nizki davki, manj birokracije…), preko katerih se spodbuja gospodarska rast in posledično zaposlovanje, ona samo nadzira, da se zaposlitve in delo izvajajo v zakonskih okvirjih (npr. minimalna plača, varstvo pri delu…). 65. člen se popolnoma navezuje 74. člen ustave (podjetništvo), ki določa svobodno gospodarsko pobudo, torej, da vsak lahko gre na trg sam ali ustanovi podjetje in tako uveljavlja svobodno gospodarsko pobudo, prosperira ali pa propade. Odgovornost je njegova, ne državna. Pravila igre so za vse enaka, privilegiranih naj ne bi bilo (kar pa seveda ne velja za socialistično razmišljanje, kjer so vsi enaki, samo eni so bolj enaki od drugih).
Ali pa 78. člen (primerno stanovanje). V ustavi piše, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje. Besede »«ustvarja možnosti« in »lahko« so pomembne! To pomeni, da mora država skozi zakone dopustiti primerno gradnjo, ustrezno infrastrukturo in zagotoviti konkurenco na trgu stanovanj, ne pa stanovanj graditi! Gradnja stanovanj ni naloga države, kot razlagajo in obljubljajo socialisti. Tudi pri gradnji stanovanj gre za prosto gospodarsko pobudo (74. člen ustave), trg določa cene, ponudba/povpraševanje. Je pa seveda naloga države, da preprečuje špekulacije na trgu in omogoča gradnje, ne pa da (glede na to, da je Slovenija zelo redko poseljena država), z raznimi neživljenjskimi predpisi in birokracijo gradnjo dobesedno onemogoča.
In če se vrnem na drugi člen ustave, splošne določbe: »Slovenija je pravna in socialna država«. Pomembna beseda je »socialna«, kar pomeni, da skrbi za tiste, ki so pomoči potrebni oziroma si sami ne zmorejo zagotoviti preživetja ali stanovanja, vendar ne po lastni krivdi! Še enkrat poudarjam, »socialna« in ne socialistična! Torej, ni država dolžna skrbeti za umetnika, ki bi se šel umetništvo, ki ga nihče ne razume ali ceni. To je njegova odločitev in tudi on sam nosi posledice svoje odločitve. Prav tako država ni dolžna ustvarjati delovnih mest ali graditi stanovanj (dobro, obstajajo res izjeme, ampak v smislu socialne, ne socialistične države), pač pa samo zagotavljati pogoje za zaposlovanje in gradnjo stanovanj, to pa je mogoče samo skozi nižje davke, bolj liberalno zakonodajo in manj birokracije.
