Marjan Plohl, župnik na Radišah, Medgorju in Podgradu, je pred kratkim obhajal dva jubileja, 60. rojstni dan in desetletnico duhovniškega delovanja v teh treh župnijah na avstrijski strani Koroške. Pred tem je dolga leta deloval v Kotljah, tako da ga dobro poznajo tudi mnogi Korošci na slovenski strani. Ta jubileja sta bila tudi priložnost za pogovor, ki si ga lahko preberete v nadaljevanju.
E-Koroška: Pred kratkim ste obhajali 60 let. Kako ste obeležili obletnico?
Plohl: Bilo je zelo zanimivo in vznemirljivo hkrati. Že zgodaj zjutraj so mi kot prvi voščili možnarji in glas harmonike. Skupina ožjih sodelavcev mi je že ob peti uri zjutraj na ta način zaželela vse najboljše za šestdeseti rojstni dan.
E-Koroška: Deujete na Radišah, tradicionalni slovenski vasi, kako se tukaj počutite?
Plohl: Počutim se zelo dobro. Tako kot sem se počutil prej v Kotljah.
E-Koroška: Kako so ta župnija in sosednji kraji še slovenski?
Plohl: Tako, da še govorijo svoj slovenski(vindišarski) pogovorni jezik, čeprav žal vedno manj. Predvsem to velja za mlajšo generacijo.
E-Koroška: Sedemnajst let ste bili župnik v Kotljah, v slovenski Koroški, od leta 1995 do 2012. Kakšni so vaši spomini na tiste čase?
Plohl: Še vedno močni in nepozabni. Neizmerno sem hvaležen Bogu za čudovita preživeta leta med Uršljo in Peco, kjer sem spoznal in vzljubil krasne ljudi.
E-Koroška: Pred tem pa ste bili v Brestanici pri Krškem, med leti 1989 do 1994. So tudi tisti spomini lepi?
Plohl: Tudi zelo lepi. Tukaj sem napravil svoje prve dušnopastirske korake ob dobrem vodstvu mojega tedanjega župnika Jožeta Špesa. Tam spodaj v Posavju so me predvsem poznali kot navdušenega nogometaša in igralca duhovniške nogometne ekipe Pax.
E-Koroška: Bili ste tudi stolni kaplan v Mariboru?
Plohl: Ja, samo eno leto, ki pa je bilo zelo pestro in poučno za mojo duhovništvo. Kaj hitro se je pokazala izrazita razlika med podeželsko pastoralo in mestno. Zame je stolna župnija predstavljala pravi izziv, saj sem sam podeželan s prleškega konca in prvih pet let sem pastoralno deloval v podeželski fari.
E-Koroška: Kako gledate na trenutno situacijo pomanjkanja duhovnikov?
Plohl: Zelo zaskrbljujoče. Glavni vzrok za to je upad družinske vere in družine z majhnim številom otrok.
E-Koroška: Na avstrijskem Koroškem so sedaj dvojezični duhovniki, tudi iz Afrike in Indije. Ste se z njim že srečali?
Plohl: Ja. Kar precejkrat. Zlasti na začetku, ko smo se skupaj uvajali v pastoralno prakso tukajšnje celovške škofije. So zelo prijetni in prizadevni. Morda tudi zaradi tega, ker prihajajo iz drugačnih kulturnih okolij.
E-Koroška: Kako gledate na položaj koroških Slovencev?
Plohl: Nič kaj razveseljiv je. Še vedno je čutiti medsebojno razdeljenost in strah, ki sta glavna krivca, da še vedno ne uživajo koroški Slovenci pravic, ki jim gredo po ustavi. Z večjo povezanostjo in ponosom na svojo bogato kulturno in versko zgodovino bi ta položaj bil bistveno boljši in v obojestransko korist obeh narodnih skupnostih na avstrijskem Koroškem.
E-Koroška: Ali se bo upadanje števila Slovencev še nadaljevalo?
Plohl: S takšno politiko, ki jo vodi sedanja deželna vlada do Slovencev, prav gotovo.
E-Koroška: Kaj bi povedali o dejavnosti katoliške Cerkve v teh krajih, zlasti, kar zadeva ponudbo za mlade?
Plohl: Je živa in dostopna vsem ljudem, tudi nevernim. Ljudje lahko računajo nanjo vseh življenjskih obdobjih in okoliščinah, zaradi pozornega dušnopastirskega spremstva. Posebno skrb namenja mladini z raznovrstno ponudbo. V dvojezičnih župnijah se bogoslužje obhaja v obeh jezikih.
E-Koroška: Kaj počnete v prostem času? Vemo, da ste navdušen oboževalec športa, predvsem nogometa!
Plohl: V prostem času rad berem. Moj največji konjiček pa je prav gotovo nogomet. Spremljam ga, kar pomnim. Večkrat mi je v uteho, ko me tlačijo kakšne skrbi.
E-Koroška: Ko ste bili še v Kotljah, ste redno spremljali Korotan na tekmah prve lige?
Plohl: Dobro se še spomnim tekme prav ob prihodu na Koroško med našo duhovniško ekipo Pax in izbrano vrsto domačinov. Takrat smo igrali predtekmo, kajti sledila je prvenstvena tekma med domačim Korotanom in Mariborom. To je bil nepozabni športni dogodek. Vse proste nedeljske popoldneve sem imel rezervirane za navijanje. Nekateri navijači so se včasih radi pošalili na moj račun: “Glej, mašo včasih zamudi, a nogometne tekme na Prevaljah nikoli.”
E-Koroška: Igrate tudi za duhovniško reprezentanco Avstrije. Pred odhodom v Avstrijo ste igrali za slovensko duhovniško reprezentanco od leta 1987 do 2013? Kje vse ste igrali?
Plohl: Igrali smo v glavnem na revialnih tekmah. Enkrat na leto v mesecu februarju smo se udeležili malonogometnih turnirjev širom Evrope. S turnirji smo pričeli v avstrijskem Eisenstadtu v zvezni deželi Gradiščanski.
E-Koroška: Sedaj igrate za reprezentanco Avstrije, od leta 2013. Kaj bi povedali o tem?
Plohl: Ker so me kolegi iz avstrijske nogometne reprezentance že od prej poznali, so me na mojem zadnjem turnirju za slovensko reprezentanco, ki je bil v Celju, leta 2013, prosili, da bi poslej igral za njih, saj sem že eno leto deloval pri njih v avstrijski Koroški. Od tedaj naprej sem reden član avstrijske duhovniške reprezentance. Na leto imamo nekaj skupnih treningov in tekem.
E-Koroška: V petek, 22.9., igrate Avstrijci proti Italiji, na stadionu Slovenskega atletskega kluba (SAK) v Welzeneggu v Celovcu. Kakšna so vaša pričakovanja?
Plohl: Velika, saj pričakujem lepo in zanimivo tekmo obeh ekip in veliko število gledalcev. Saj avstrijski Korošci takšnih tekem nimajo ravno na pretek. To je šele druga tekma na koroških tleh. Prvo smo odigrali v Borovljah ob 60. obletnici Škofijske športne skupnosti (DSG). Izkupiček od te tekme bo prejela Karitas in ga namenila prizadetim v zadnji ujmi.
E-Koroška: Ste zavzet Slovenec v koroškem zamejstvu: učitelj in župnik. Se
strinjate?
Plohl: Ja. S tem namenom sem tudi zapustil ljubljeno slovensko Koroško, da spodbujam moje koroške rojake k ohranjanju in gojenju našega lepega materinega jezika.
