Djekše (Diex) je razložena vas in občina na avstrijskem Koroškem, ki velja za najbolj severno naselje s slovensko narodno skupnostjo. Leta 2001 se je ob popisu za Slovence izreklo 7 % občanov (od skupnega števila 895 občanov), leta 1951 pa 46 %. V začetku 20. stol. je bilo prebivalstvo v kraju še povsem slovensko, kar dokazujejo tudi nagrobni kamni in spomeniki, sedaj pa so Djekše skupaj s sosednjima naseljima Knežo (Grafenbach) in Krčanjami (Greutschach) najbolj izpostavljeni – če že ne izgubljeni – kraji na slovenski severni narodnostni meji. Slovenščine v okolju nismo slišali, pa tudi župnik pa prihaja iz Afrike.
Naselje leži na 1159 mnm, na južnem pobočju Svinške planine (@Saualpe), visoko nad dolino Podjune, 14 km severno od Velikovca. Občina se razprostira na 54,9 km² velikem območju. Djekše so privlačen turistični kraj, z okoli 2000 (!) sončnimi urami letno; Diex- Sonnigster Ort Österreichs
Djekše se v stari darilni listini kralja Arnulfa prvič omenjajo leta 895 kot #monsDiehse, župnijsko cerkev Sv. Martina pa v pisnih virih prvič zasledimo leta 1168. V 15. stoletju, za časa turških vpadov v slovenske dežele, so domačini župnijsko cerkev Sv. Martina v Djekšah in takratno podružnično cerkev Sv. Marije Magdalene v Kneži preuredili v taborski cerkvi. Obe cerkvi sta s svojim mogočnim obzidjem, strelnimi linami in prostori za hrambo živine, odločilno prispevali k obrambi lokalnega prebivalstva pred Turki in sta še danes odlično ohranjeni.
Samostojna občina Djekše je bila ustanovljena leta 1865 po obsežnih političnih spremembah v Habsburškem cesarstvu sredi 19. stoletja. Ustanovljena je bila z združitvijo občin Dješka gora (@Diexerberg) in Vovbrska gora (@Haimburgerberg), ki sta na tem območju obstajali že od leta 1850.
Celotno ozemlje občine Djekše je bilo vse do konca 1. svetovne vojne izrazito slovensko, o čemer pričajo tudi uradni popisi prebivalstva tistega časa. Ob Koroškem plebiscitu leta 1920 je bila občina Djekše vključena v plebiscitno cono A, občani pa so takrat s 65% glasov za in 35% proti glasovali za ohranitev nedeljene Koroške znotraj republike Avstrije.
Meje občine so se ponovno spremenile leta 1973, ko so ji bili priključeni posamezni deli razpuščene občine Vovbre (@Haimburg) in občine @Grebinj.
Na območju občine Djekše sta znameniti predvsem obe lepo ohranjeni taborni cerkvi, v Djekšah in Kneži, ki štejeta med najbolje ohranjene v celotnem slovenskem etničnem prostoru.
Župnijska cerkev Sv. Martina v Djekšah je bila v baročnem slogu preurejena sredi 18. stol., vendar je njena osnova mnogo starejša in izrazito poznogotska. Cerkev in pokopališče, kjer so ohranjeni še mnogi slovenski nagrobni napisi, obdaja velik protiturški tabor z dvema okroglima stolpoma, na katerih je letnica 1535. Znotraj okoli 5 m visokega obzidja je lesen obrambni hodnik s strelnimi linami. Hodnik je zaradi zaščite pred zažigalnimi puščicami pokrit s skriljem. V notranjosti cerkve se nahajajo upodobitve Križevega potu z napisi v slovenskem jeziku.
Cerkev Sv. Marije Magdalene v Kneži se v pisnih virih prvič omenja leta 1307. Leta 1377 se omenja kot podružnična cerkev župnije Sv. Martina v Djekšah, v samostojno župnijo pa je Kneža povzdignjena sredi 18. stoletja. S taborskim obzidjem, ki sega v višino preko 3 metre, je bila cerkev obdana med letoma 1487 in 1532. Na notranji strani obzidja se nahaja lesen obrambni hodnik s strelnimi nišami, okoli cerkve pa je urejeno vaško pokopališče.
Celotna občina Djekše je sicer pestro posejana z mnogimi drugimi kulturno-zgodovinskimi spomeniki, ki so tudi za slovensko kulturno dediščino izjemnega pomena. Največje in zgodovinsko najpomembnejše znamenje v občini Djekše je Vaški križ z lurško votlino in stoji sredi vaškega trga pred vhodom v cerkev. Zaradi širjenje ceste so ga morali pred desetletji umakniti prometu in prestaviti bliže gostilni Kramer. Pri restavriranju (firma @Campidell) so odkrili preslikane poslikave v nišah in zgodovinsko pomembne ostanke napisov. Visoko, štiristransko, dvonadstropno znamenje se danes spet kaže v svoji prvotni podobi. Lurško votlino v trupu so odstranili, potem ko je bil ukraden Marijin kip. Impresivna je osmerokotna streha iz kamnitih ploščic, ki se očitno zgleduje po stožčastih strešicah obrambnih stolpov tukajšnje taborske utrdbe iz leta 1535. Iz tega časa je verjetno tudi veliki kamniti nabiralnik za darove, ki so ga odkrili v trupu znamenja pri prestavitvi. Sedaj stoji desno od cerkvenega portala. Prost dostop.
Pri znamenju je danes postaja procesij na Rešnje telo in ob žegnanju.
Po legendi je stal v nekdanji lurški votlini tisti Marijin kip, ki ga je pobožni hlapec zanesel v Mariazell, potem ko so ga dješki kmečki fantje uporabljali kot kraljico pri kegljanju. Da bi poravnali krivico in izprosili dobro letino, romajo kmetje z Djekš od srede 18. stoletja v Marijino Celje/@Mariazell.
Na Djekšah se danes stekajo tri romarske poti: Hemina romarska pot iz Črne, koroška Marijina božja pot in romarska pot v Marijino Celje/Mariazell.
Na Djekšah je deloval dolgoletni župnik, velik Slovenec, Ignac Muri. Rodil se je na Jezerskem l.1891 in 30 let deloval na Djekšah kot steber slovenstva. Redno je pisal za slovenske liste in celo sam plačeval naročnino zanje, udeleževal se je vseh večjih kulturnih prireditev koroških Slovencev, podpiral pa je tudi slovenske redovnice na Koroškem…
Vabljeni – na sever naših meja!
Avtorica: mmag. Katarina Wakounig-Pajnič
