V torek, 2.8.2022, ob 18.uri, bo v Grošljevi dvorani v Družbenem domu na Prevaljah odprtje slikarske razstave Tjaše Rener z naslovom “ŽIVLJENJE/LJUDJE/RISBE, portreti Gane.” O slikarki in njenem delu bo spregovorila umetnostna zgodovinarka Milena Zlatar. Odprtje bo popestril Kvintet Ajda z glasbeno spremljavo. Razstava bo odprta do 31.8.2022. Organizator razstave, Kulturno društvo Mohorjan, vas vljudno vabi na odprtje in ogled razstave.
Slikarka Tjaša Rener je v svoji zloženki napisala naslednje:
“Za serijo slik ustvarjenih pod okriljem MGLC-ja sem prejela nagrado za
posebne umetniške dosežke Univerze v Ljubljani. Leta 2011/12 sem svoje grafičnoznanje izpopolnjevala na oddelkuza grafiko na Akademiji za likovnoumetnost v Zagrebu. Leta 2013sem diplomirala na ALUO inuspešno zaključila kampanjo(Kickstarter) svoje avtorske slikan-ice A story from Africa, ki je bilaizdana v 25 izvodih (ročno odisnje-na v tehniki sitotiska) in isto letopredstavljena na Slovenskem bienalu ilustracije v Cankarjevemdomu. Od leta 2013 delujem kot samozaposlena v kulturi. Živim inustvarjam med Gano in Slovenijo.
Na Koroškem tokrat predstavljam serijo slikanih skic večjega formata, ki sem jih naslikala po živem modelu. Slikanje po živem modelu vmoji praksi ostaja še iz časa študija na likovni akademiji, naslikani pa so največkrat moji prijatelji iz Gane ter ljudje, ki jih spoznam na
ulici. Te skice nato mnogokrat služijo kot predloge za večja dela na platnu.
Med leti 2013 in 2016 sem daljše obdobje preživela v odročni vasici ob meteoritskem jezeru Bosumtwi, Gana. Gano sem prvič obiskala še kotštudentka leta 2010, od takrat pa je moje življenje z zahodnoafriško državo močno povezano. Od leta 2017 precejšnji del leta preživljam med Akro in med ostalimi bolj odročenimi vasicami, ter domačo Slovenijo. Rezultat mojega dela je viden kot nekakšen hibrid kultur, saj v svoje umetniško znanje aktivno vključujem nova opažanja in pridobljena znanja povezana z afriškim konti-
nentom. To je na primer vidno v tehnični izvedbi mojega dela(batik, kente, recikliran material), prav tako pa tudi v vsebini mojega dela, saj jo po večini zaznamujejo
podobe iz mojega posvojenega okolja (motivika, barve, vzorci itd.).
V svojih novejših delih pa v ospredje dajem elemente zahodnega sveta, s tem umikam podobo in se bolj posvečam ambientu, nostalgiji, spominom iz otroštva. Kot umetnica skozi svojo likovno prakso aktivno povezujem oba kontinenta. Svoje znanje in svoja dela vseskozi aktivno delim, vključujem in razstavljam v slovenskem prostoru in drugod.
S kombinacijo tehnik formalno slikarstvo povezujem z grafiko in tako vstopam v dolgo tradicijo grafične umetnosti v Sloveniji. V svoji likovni praksi sem se na začetku umetniške poti naslonila na bogato likovno dediščino modernizma dvajsetega stoletja, ki jo nadaljujem tako, da v svojem delu združujem dve likovni tehniki– slikanje in tiskanje. Za osrednji motiv svojega ustvarjanja mnogokrat izberem človeško figuro.
Kljub današnjemu izrazito posthumanističnemu času postavim figuro v središče svojega platna, s samosvojim likovnim pristopom pa se lotevam modernega portretizma. S tehniko sitotiska sem se prvič spoznala na poletni rezidenci v Makedoniji (Bogdanci) leta 2010, ki
jo je vodila profesorica in umetnica Ines Krasić. Svoje znanje sitotiska sem kasneje izpopolnjevala v grafičnih ateljejih Mednarodnega grafično likovnega centra, ki mi je omogočil uporabo sitotiskarskega studija večji del zadnjega leta študija na ALUO, leta 2010/11.”
