Projekt sanacije osmih vrtcev v Celjski kotlini bo predvidoma presegal milijon evrov, medtem pa Mežica, Črna na Koroškem in NIJZ Ravne na Koroškem v prihajajočem letu prejmejo skupno 750 tisoč evrov. Tako kot prebivalci Celjske kotline so tudi občani Mežice in Črne na Koroškem izpostavljeni toksičnim težkim kovinam, a kot kaže, je Celje z okolico trenutno bolj pomembno od Zgornje Mežiške doline.
Novi okoljski minister Jure Leben je po obetavnem zaslišanju za ministra prinesel upanje in optimizem v Mežico in Črno na Koroškem, a zaenkrat konkretnih rešitev še ni na vidiku. Neuspešnost sanacije s svincem onesnažene Zgornje Mežiške doline je posledica nedoslednega financiranja sanacijskega odloka, kar se kaže v zastrupljenosti prebivalstva. Moledovanje Mežice, Črne na Koroškem in ravenske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pri prejšnji sestavi Ministrstva RS za okolje in prostor naletelo na gluha ušesa; narava vse sanira sama, se je glasil kontroverzen rek nekdanje okoljske ministrice Irene Majcen.
V začetku oktobra sta župan Mežice Dušan Krebel in županja Črne na Koroškem Romana Lesjak za portal e-Koroška dejala, da verjameta, da bo Leben uslišal želje in potrebe Korošcev po dodatnih finančnih sredstvih, ki bi omogočala učinkovito in hitro sanacijo – po besedah Lesjakove bi zadostovalo okoli 8 milijonov evrov. Župan Dušan Krebel pa je v nedavnem intervjuju za portal e-Koroška izrazil skrb, da se problematika onesnaženega okolja v Celjski kotlini obravnava prednostno in zdi se, da Zgornjo Mežiško dolino zopet potiskajo ob rob.
Celjska kotlina prioriteta, Zgornja Mežiška dolina na čakanju
Jure Leben je namreč že oktobra napovedal sanacijo osmih vrtcev v Celjski kotlini. Na ministrstvu so sicer že ocenili vrednost sanacije, a Leben tega zneska še ni razkril. Dejal je, da o številkah ne želi govoriti pred zaključkom lokalnih volitev. V javno obravnavo so novembra poslali tudi tri predloge predpisov, s katerimi se nameravajo na podlagi uredbe lotiti reševanja problematike onesnaženega okolja. »Če lahko špekuliram, da je v preteklosti sanacija enega vrtca stala bistveno več kot 200 tisoč evrov, lahko rečem, da naša dolina dobi manj kot drobtinico. Naj dodam, da je bilo v preteklosti velikokrat izpostavljena problematika na Celjskem, ko se je še pod prejšnjo sestavo državnega zbora vlagal zakon o sanaciji Celjske kotline, in po moji oceni se je sanacija Zgornje Mežiške doline zlorabljala kot primer slabe prakse,« je dejal Dušan Krebel v omenjenem intervjuju. (V celoti je dostopen na tej povezavi.)
Na podoben način, torej z odlokom, se rešuje tudi problematika Zgornje Mežiške doline, kjer so opredeljena državna sanacijska sredstva na letni ravni. Za leto 2019 je za celoten program, torej obeh lokalnih skupnosti Mežice in Črne na Koroškem ter ravenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje, predvidenih 750 tisoč evrov. Od tega celotnega finančnega kolača Občina Mežica prejme približno 30 odstotkov, kar je znatno premalo, pravi Krebel. »Mežici od te celote pripada 30 odstotkov sredstev, kar pomeni, da bomo v naslednjem letu prejeli 225 tisoč evrov. To je premalo. Z vsem spoštovanjem do javnih financ – s tem denarjem ne moremo uspešno zaključiti sanacije našega okolja,« pravi.
Okoljsko ministrstvo neodločno v odgovorih
Na Ministrstvu za okolje in prostor so glede rešitev financiranja sanacijskega odloka precej neodločni. »Sanacija v Zgornji Mežiški dolini poteka na podlagi Odloka o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini, in sicer že od leta 2007. V teh letih (vlkjučno z letom 2018) je bilo za izvedbo ukrepov namenjenih okoli 9 milijonov evrov in pol. Za dokončanje vseh predvidenih ukrepov do leta 2022, je po ocenah strokovnih služb potrebno še okoli 4 milijone evrov,« se glasi njihov odgovor. Torej, strokovne službe v Ljubljani ocenjujejo, da Zgornja Mežiška dolina ne potrebuje dodatnih sredstev, čeprav v Mežici, Črni na Koroškem in na NIJZ opozarjajo, da sanacija brez teh ne bo učinkovita. Čeprav je 16. oktobra na MOP potekal delovni sestanek Zgornje Mežiške doline z ministrom Lebnom, še vedno ni znano ali bo za sanacijo v prihodnje vendarle namenjen kakšen evro več. Minister je na sestanku povedal le to, da bo zadevo temeljito pregledal in da lahko njegovo odločitev pričakujejo po lokalnih volitvah.
Okoljsko ministrstvo tudi na druga naša vprašanja odgovarja precej splošno in nekonkretno. Leben je na zaslišanju dejal, da mora stroške sanacije okolja pokriti onesnaževalec. V primeru onesnaženosti Zgornje Mežiške doline je onesnaževalec Rudnik Mežica, ki ne deluje več. Delujejo pa zasebna podjetja TAB, MPI in Gradbeni materiali, katerih vodstvo trdi, da za onesnaženost niso odgovorni in da za sanacijo ne čutijo dolžnosti. Ministrstvo smo povprašali, ali se bo Leben potemtakem soočil z zasebniki in od njih zahteval poplačilo sanacije. »Minister Leben poudarja, da bo tudi sanacija degradiranih območij ena od prioritet njegovega ministrovanja in da bo deloval po načelu ničelne tolerance do onesnaževalcev,« odgovarjajo. Tako kljub Lebnovi ničelni toleranci ni jasno, ali bo zahteval od potomca mežiškega rudnika, podjetja TAB, da s sredstvi priskoči na pomoč pri saniranju doline.
JP
