Evropska organizacija FUEN s kampanjo z naslovom »Minority SafePack – Milijon podpisov za raznolikost v Evropi« poziva Evropsko unijo, naj izboljša zaščito narodnih in jezikovnih manjšin. Ta Evropska državljanska pobuda je pomembna tudi za Slovence, ki živijo na avstrijskem Koroškem in se srečujejo s težavami ter drugačno obravnavo, ki je povezana z narodnostjo.
V Evropi živi okoli 50 milijonov ljudi, ki pripadajo narodnostnim manjšinam ali manjšinskim jezikovnim skupnostim. Tvorijo močno jezikovno in kulturno raznolikost Evrope. Skupaj z drugimi državljani Evrope želijo opredeliti prihodnost unije, kjer se ne upoštevajo le veliki jeziki ali prevladujoče kulture, ampak tudi manjšine. Zatorej si želijo zaščite in podpore za ohranitev njihove identitete.
Tudi na avstrijskem Koroškem živi slovenska manjšina, ki je precej številčna. Ozemlje današnje avstrijske Koroške je bilo včasih slovensko, meje, kot jih poznamo danes, je pred stoletjem s koroškim plebiscitom začrtala volja ljudstva. Zaradi boljšega življenjskega standarda, ki ga v primerjavi s Slovenci uživajo severni sosedi, se veliko Slovencev tudi danes seli čez severno mejo. Tam pa se, čeprav imajo Slovenci tudi nekaj vpliva in moči glede deželnih in državnih političnih odločitev, večkrat srečujejo s težavami, ki so povezane z narodnostjo in jezikom. Spomnimo, da je v lanskem letu Slovence razburil nov osnutek deželne ustave, v kateri obstoj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem sploh ni bil omenjen. Po medijskem pompu in apeliranju na avstrijske odločevalce tako s strani vrha slovenske politike kot tudi s strani manjšine, so slovenski jezik le vpisali v novo deželno ustavo. Kljub temu pa je slovenska manjšina v Avstriji večkrat v podrejenem položaju, še posebno ko gre za obravnavo slovenskega jezika v primerjavi z nemškim.
Evropska državljanska pobuda: Za kaj sploh gre?
Namen pobude je zaščita avtohtonih narodnih manjšin v Evropi, kamor so vključene tudi slovenske manjšine v tujini ter italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji. Poglavitni cilj pobude je sprejem niza pravnih aktov za izboljšanje zaščite oseb, ki pripadajo avtohtonim narodnim in jezikovnim manjšinam v EU. Ti bi namreč morali vključevati politične ukrepe na področju regionalno govorjenih jezikov in jezikov manjšin, izobraževanja in kulture, regionalne politike, sodelovanja, enakosti, avdiovizualnih ter drugih medijskih vsebin.
Evropsko državljansko pobudo lahko podprejo vsi državljani Evropske unije, ki imajo pravico voliti na volitvah v Evropski parlament. V Sloveniji je starostna meja 18 let, medtem ko je v Avstriji 16. Cilj je zbrati milijon podpisov, trenutno je podpisnikov že prek 860 tisoč, časa pa je še 16 dni. Prav vaš podpis lahko prispeva k odpravi anomalij, s katerimi se srečujejo manjšine po Evropi, in k enakopravni jezikovni in kulturni raznolikosti Evrope. Če bo zbranih dovolj podpisov, najmanj milijon torej, je Evropska komisija zavezana k uresničitvi pobude. Svoj podpis lahko oddate na tej povezavi.
JP
