Vreme letos Koroški ne prizanaša. Včeraj se je ujma že znesla nad Črno na Koroškem, danes so slabe napovedi za Dravsko dolino. Meteorologi za zvečer napovedujejo, da bo gladina reke Drave na prehodu iz Avstrije na območju Dravograda porastla na 1510 kubičnih metrov na sekundo in po dolini se ponovno obetajo poplave. K temu bodo v povodju Drave nekaj dodali tudi povečani vodotoki, ki se zlivajo v reko Dravo. Leta 2012, ko so bile ob Dravi ena največjih poplav v zadnjih desetletjih, so pod jezom v Markovcih izmerili rekordni pretok 2900 m3/s.
24. avgusta letos je že bila poplavljena Vuzenica, saj so narasli hudourniki poplavljali v Vuzenici in na Muti, po oceni župana Franja Goloba je samo v občini Vuzenica nastalo za več kot 1,3 milijona evrov škode. Največ na cestah in ostali komunalni infrastrukturi, prav tako so veliko škode prijavili tudi občani v obeh občinah.
V Sloveniji zaradi poplav v zadnjem desetletju več kot milijarda evrov škode
In tudi sicer poplave in vodne ujme povzročajo v Sloveniji v zadnjih letih in desetletjih velikansko škodo, država pa več ali manj gasi, premalo pa sistematično pristopa k temu, da bi bila škoda čim manjša. Povsem se škodam ob poplavah seveda ni mogoče izognili, z ustreznim vzdrževanjem vodotokov in pametnimi investicijami pa lahko to škodo znatno ublažimo.
Poglejmo nekaj številk. Še vedno je nam v spominu 1. november 1990, ko so reke prestopile bregove po vsej Sloveniji, najbolj je narasla voda pustošila v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. V porečju Kamniške Bistrice so sta bili tudi dve smrtni žrtvi, takrat je bilo poplavljenih 52.000 hektarov kmetijskih površin, poškodovanih je bilo 2683 kilometrov cest, 20 kilometrov železniških prog, uničenih 96 mostov, sprožilo se je 1200 plazov. Brez strehe nad glavo je ostalo 199 ljudi. Uničenih je bilo 190 hiš, poškodovanih pa več kot 5000. Leta 1990 je ocenjena škoda znašala več kot pol milijarde evrov, natančno 580 milijonov evrov.
Po poplavah oktobra in novembra leta 1998, ko so bili najbolj prizadete Posavje, Krška vas, občine Žalec, Nazarje, Celje in Laško, je škoda znašala okoli 180 milijonov evrov. Septembra 2007 bila škoda še višja, vrtela se je okoli 200 milijonov evrov, najhuje pa je bilo na področju Železnikov, kjer je v nekaj urah padlo več kot 200 litrov dežja na kvadratni meter. Veliko škode je bilo tudi v Bohinju in Spodnji Savinjski dolini. Po poplavah leta 2009 je škoda znašala okoli 25 milijonov evrov, leta 2010 okoli 190 milijonov, leta 2012 pa so pobesnele vode naredile škodo za več kot 310 milijonov evrov. Najhujše poplave so bile tega leta na območju porečja Drave, ki je zaradi povečanega pritoka iz Avstrije močno narasla in začela poplavljati zlasti v spodnjem delu. Še danes se posamezniki, ki so bili poplavljeni, in tudi družba Dravske elektrarne pravdajo z avstrijsko elektrarniško družbo Verbund, ki je spustila zapornice HE v Labotu na avstrijskem Koroškem in je Drava pobesnela pustošila od Dravograda proti Mariboru, Dupleku in dalje. V Sloveniji so takrat izmerili so rekorden pretok Drave, ki je pod jezom v Markovcih dosegel okrog 2900 m3/s, pred tem so leta 1965 izmerili največji pretok 2600 m3/s. Po poplavah leta 2014 je znašala škoda okoli 255 milijonov evrov. In če pod te številke potegnemo črto, v zadnjih 25 letih so večji poplavni dogodki v Sloveniji povzročili za okoli 1,8 milijarde evrov škode (z DDV več kot 2,1 milijarde evrov). Samo v zadnjih 10 letih pa so veče poplave v Sloveniji povzročile za okoli eno milijardo evrov škode (skupaj z DDV preko 1,2 milijarde evrov). Ministrstvo za okolje in prostor tako ocenjuje, da se v Sloveniji zaradi poplav letno srečujemo s posrednimi (izpad prihodkov podjetij, prekinjene telekomunikacije…) in neposrednimi škodami v višini 150 milijonov evrov letno.
Za redno vzdrževanje vodotokov le drobiž
Redno vzdrževanje vodotokov, vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč sodi po zakonu med obvezne državne gospodarske javne službe, ki jih v skladu s slovenskim pravnim redom na tem področju izvajajo za to izbrani koncesionarji. V preteklih letih je bilo za izvajanje gospodarske javne službe rednega vzdrževanja vodotokov, vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč v Sloveniji na voljo premalo finančnih sredstev. Za celotno državo je bilo letno namenjenih le od 6 do 8 milijonov evrov, neprimeren pa je bil tudi način financiranja, ki je iz integralnega proračune prešel na Sklad za vode.
Strokovnjaki ugotavljajo, da bi v prihodnje učinkovito vzdrževanje vodotokov, vodne infrastrukture ter vodnih in priobalnih zemljišč iz integralnega proračuna potrebovali najmanj 25 milijonov evrov letno.
Jon Petek
