Že ob pol osmih zjutraj, po neprespani noči, si je Marjana Kamnik vzela čas za pogovor za portal e-Koroška. Šele v zgodnjih jutranjih urah se je vrnila domov iz Ljubljane. V okviru projekta Ključna oseba, ki ga izvajajo v Domu starostnikov Slovenj Gradec pod vodstvom Marjane, je stanovalki doma izpolnila življenjsko željo in jo peljala na ogled koncerta v Stožice. Ključna oseba je samo eden izmed inovativnih projektov, s katerimi Marjana izboljšuje stanje na področju socialnega varstva na Koroškem. Ključna oseba je, tako kot kreditni sistem za vzpodbujanje prostovoljstva v medgeneracijskih centrih, nagrajen projekt s strani Gospodarske zbornice Slovenije.
S strani Gospodarske zbornice Slovenije, Območne enote Koroška, ste prejeli nagrado za inovacijo z naslovom Kreditna oskrba. Nam lahko bolj natančno opišete, kaj je Kreditna oskrba?
Sistem kreditne oskrbe je nagrajen že drugič, lansko leto smo za inovacijo prejeli srebrno priznanje. Od lanskega leta smo ta sistem še nadgradili, zato smo prejeli tudi zahvalo s strani Gospodarske zbornice Slovenije. Kreditna oskrba je sistem vzpodbujanja prostovoljcev v medgeneracijskih in večgeneracijskih centrih, ki se v Sloveniji v zadnjem obdobju množično odpirajo. Gre za to, da mentorje oziroma prostovoljce, ki nudijo pomoč drugim, za opravljeno delo nagradimo s tako imenovanimi kreditnimi točkami, ki jih lahko koristijo za različne namene, predvsem pa takrat, ko bodo sami postali odvisni od nege in pomoči. To vzpodbuja ljudi k prostovoljstvu, njihovo delo pa je na nek način poplačano.
Pa ta sistem v praksi deluje?
Ko smo sistem preizkusili, smo dobili odlične povratne informacije. Izhodišče je bilo tudi to, da v medgeneracijskem centru nudimo tečaj učenja skrbi za starejše v domačem okolju. Gre predvsem za to, da bi sorodnike naučili skrbeti za te ljudi doma ter jih povezali z našimi prostovoljci in kreditnim sistemom. Organizirali smo dva takšna tečaja, in odziv je bil izjemen.
»Kreditni sistem je sistem vzajemnosti, solidarnosti in varnosti.«
Na katero starostno skupino ljudi ciljate, ko s kreditnim sistemom iščete nove prostovoljce?
Vzpodbujamo predvsem ljudi, ki se upokojujejo, in ki imajo neko uporabno znanje ter ga lahko delijo z drugimi. Namen je ta, da z upokojitvijo ljudje z delom ne prenehajo, ker je prehod iz aktivnega časa v upokojitev precej rizičen. To so hudi stresi. V tem času jih pridobimo in vključimo, da ostanejo aktivni še naprej, in da delajo koristno delo v medgeneracijskem centru. Z nabiranjem kreditnih točk začnejo skrbeti za sebe na način, da vlagajo svoje delo, in da bodo to koristili potem, ko bodo sami potrebni pomoči. S tem načinom pa ni več tega občutka, da si prostovoljcu nekaj dolžan, ker s tem sistemom posameznik dela tudi za sebe. To je sistem vzajemnosti, solidarnosti in pa varnosti na dolgi rok.
Kako pa je z mladimi prostovoljci, ki pomoči ne bodo potrebovali še naslednjih 50 let? Tudi oni prejemajo kreditne točke?
Te prostovoljce motiviramo na drugačen način. Mladi prostovoljci večinoma delajo v Kavarni Plus, kjer opravijo pet ur prostovoljnega dela na mesec zato, da lahko koristijo vse napitke brezplačno.
Ali nabiranje kreditnih točk kdo nadzira in beleži?
Vsi vključeni prejmejo indeks, ki ga podpiše župan, da je sistem bolj zaupanja vreden. Nekdo mora stati za celotnim sistemom.
Hitro so prišli do ugotovitve, da se mladi in stari v medgeneracijskih centrih ne bodo družili neorganizirano
Se mladi dovolj vključujejo v aktivnosti medgeneracijskih centrov?
Lahko rečem, da so v aktivnosti vključene vse starostne skupine. Odlično sodelujemo z vsemi tremi osnovnimi šolami na Ravnah in z gimnazijo ter srednjo šolo. Skupaj z njimi smo namreč načrtovali program medgeneracijskega centra, kar se je pozneje izkazalo kot zelo dober pristop. Gimnazija ima v medgeneracijskem centru tudi izbirne vsebine, tako da je že to eno lepo povezovanje. Tudi otroci iz vrtca po programu prihajajo in sodelujejo v aktivnostih. Moram pa poudariti to, da z vsemi temi šolami in mladimi odlično projektno sodelujemo. Hitro smo ugotovili, da mladi in stari neorganizirano skupaj ne bodo preživljali prostega časa v medgeneracijskem centru. Zato smo z mladimi šli na drugo lokacijo – v Kavarno Plus.
V Domu starostnikov Slovenj Gradec pa izvajate posebne pristope k institucionalnemu varstvu.
V Domu starostnikov Slovenj Gradec izvajamo koncept vmesnih struktur. To je novost na področju institucionalnega varstva. Koncept dela in pristopa v tem domu smo sestavili že preden se je začela gradnja stavbe. Sama sem si ogledala več deset domov v tujini. Dobre prakse vseh videnih domov smo združili v eno in jih prilagodili temu okolju, torej Mestni občini Slovenj Gradec. Osnovna ideja je ta, da stanovalci bivajo v manjših skupinah. Problem pri uvajanju novosti je, da je nemogoče vnaprej predvideti, kako se bodo kader, stanovalci in sorodniki odzvali na drugačen način dela. Naša prednost je bila ta, da smo kader oblikovali skupaj s konceptom. Zaposleni torej niso bili obremenjeni z nekimi drugimi institucionalnimi sistemi. Druga prednost pa je ta, da smo takoj ob začetku delovanja začeli izvajati vseevropski model upravljanja kakovosti v ustanovah socialnega varstva E-Qalin. Vse kriterije kakovosti smo sproti preverjali in jih spreminjali ter prilagajali tako, da je bil ta model odlična pomoč pri gradnji koncepta vmesnih struktur. Certifikat E-Qalin se podeli za tri leta, nosilci že drugega certifikata smo še do leta 2019, na kar smo zelo ponosni, saj smo eni izmed redkih domov, ki se lahko pohvali s tem. Sam certifikat ni toliko pomemben, pokaže pa, da delamo dobro.
Pa so uporabniki sprejeli tak način institucionalnega varstva?
Z delom v institucionalnem varstvu imam že dolgoletne izkušnje, tako da sem že sama nekako vedela, kje so večja tveganja. Tako, kot sem že omenila, smo sproti preverjali kakovost življenja. Ob tem pa moram reči, da imamo verjetno, glede na število bralcev, v slovenjgraškem domu višji intelektualni nivo stanovalcev v primerjavi s slovenskim povprečjem. Zato tudi nujnost prilagajanja storitev varstva.
Dom starostnikov Slovenj Gradec je tesno povezan z okoljem, v katerem deluje
Za vsakega zdravstvenega ali socialnega delavca verjetno ni primerna zaposlitev v domu starostnikov, saj se zaposleni na stanovalce navežejo, veliko stanovalcev pa v domu dočaka konec svoje življenjske poti. To je lahko za zaposlene izjemno stresna in čustvena izkušnja. Kako se vaš kader odziva v teh primerih? Imate s tem težave?
S tem imamo težave vsi. To je ena od bistvenih razlik med delom v domu in delom v bolnišnici. V glavnem je to zadnji dom stanovalcev. Nekateri stanovalci so z nami že od samega začetka, že devet let. In če si devet let z nekom vsak dan, osem ur, si z njim več kot s svojo družino. In se, brez dvoma, hote ali nehote, povežeš. Ni pa to zadnji dom vseh stanovalcev v domu, saj nudimo tudi začasno bivanje, torej stanovalci dom tudi zapustijo.
Kdo koristi začasno bivanje v domu?
V času počitnic veliko svojcev pripelje svoje sorodnike na začasno varstvo. Ponujamo tudi dnevno varstvo. Poleg tega nudimo tudi pomoč na domu. Lahko bi dejala, da smo zelo povezani z okoljem; ko je nekdo v stiski, poskušamo zanj najti neko storitev. Pogosto se tudi zgodi, da sprejmemo nekoga, ki zaključi zdravljenje v bolnišnici, čeprav nismo rehabilitacijska ustanova. Pri nas ostane, dokler se stanje ne popravi in lahko odide domov.
»Do stanovalcev moramo biti enako spoštljivi in vse stanovalce je treba obravnavati enako.«
Tudi v okviru Doma starostnikov Slovenj Gradec, tako kot v Medgeneracijskem centru, izvajate inovativne projekte, ki so deležni nagrad.
Da, to je projekt Ključna oseba, ki še bolj poglablja naše odnose. S tem projektom smo pokrili več kritičnih elementov, ki smo jih zaznali z modelom E-Qalin. Gre za to, da so stanovalci pogosto tarnali, da zaposleni nimajo časa, da se z njimi ne usedejo in pogovorijo – opravijo storitev in gredo naprej. Žal je tako – mi smo plačani po storitvah. Kadrovski normativ je izračunan po storitvah. Ideja tega projekta pa je, da ima vsak stanovalec svojo ključno osebo. To pomeni, da se zaposleni ukvarjajo z varovancem, ki jim je predhodno dodeljen. Skupaj preživljajo čas in sodelujejo v aktivnostih, v katerih ga izven tega projekta ne bi. Ravno včeraj sem s svojo ključno osebo obiskala koncert v Stožicah. Do stanovalcev moramo biti enako spoštljivi in vse stanovalce je treba obravnavati enako. Brez tega projekta se ne bi ukvarjali samo z nekaterimi posamezniki. Sedaj pa lahko jaz z mojo ključno osebo nekam grem oziroma počneva, kar hočeva. Kar nekaj domov se že zanima za uvajanje; imela sem nekaj predstavitev po slovenskih domovih, ta projekt sem predstavljala tudi na skupnosti socialnih zavodov.
Odličnost projekta je opazila tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki vam je za projekt podelila priznanje.
Stvar se nam je zdela tako zanimiva, da smo jo prijavili kot inovacijo. Prejeli smo zlato priznanje območne enote in se uvrstili na nacionalni izbor, kjer smo prejeli srebrno priznanje in posebno priznanje na področju sociale. Gospodarska zbornica tega prej še ni podeljevala, zato je naš uspeh tudi toliko večji. Čeprav si kreditni sistem to tudi zasluži – in pri tem bomo tudi vztrajali.
Se tudi koroški domovi zanimajo za uvajanje ključne osebe?
Prevaljski Dom na Fari izvaja podoben projekt, ki je letos prav tako prejemnik nagrade za inovacijo. Ne gre za to, da bi morali domovi izvajati ravno projekt Ključna oseba, izvajati bi morali boljši pristop do institucionalnega varstva. Moja želja je, da bi tak način dela postal temeljni standard za vse slovenske domove.
Jon Petek
