Bolj po tiho želimo reči NASVIDENJE in HVALA! Ko se leto 2023 počasi nagiba h koncu, se izteka tudi obdobje javnega nastopanja Kvinteta bratov SMRTNIK. Po tehtnem premisleku smo ugotovili, da ima stari rek še kar nekaj na sebi ki pravi, »ko je najlepše, moraš oditi«, ali kot bi v našem primeru lahko rekli, »ko pesem še lepo zadoni, naj tako tudi izzveni«.
Po 38 lepih letih kulturnega delovanja in približno 1000 večjih nastopih v vseh zveznih deželah Avstrije, po vseh pokrajinah Slovenije in v skupno 7 državah, je po naši presoji napočil čas, da predamo »intonacijsko piščavko« drugim pevkam in pevcem ter drugim pevskim zasedbam, ki bodo, o tem smo prepričani, to našo prelepo domačo pesem nosili z veliko ljubeznijo in predanostjo ravno tako kvalitetno naprej.
Če malo pogledamo nazaj, potem lahko kar zadovoljni ugotovimo, da je v dobi osemintridesetih let kar precej uspelo: posneli smo 6 zgoščenk in 2 DVD-plošči in smo sodelovali še pri nekaterih skupnih CD-produkcijah z drugimi skupinami, doživeli smo dve res krasni pevski turneji, leta 1996 po Argentini in leta 2013 po Armeniji, bili smo gostje v številnih televizijskih in radijskih oddajah v Avstriji in Sloveniji, spoznali smo mnogo izjemnih pevskih in glasbenih kolegov ter ponesli našo slovensko pesem daleč naokoli in prepričani smo, da smo s pesmijo omehčali tudi marsikatero srce predvsem še na Koroškem in s tem doprinesli naš delček k boljšemu sožitju v naši domovini.
Malo za osvežitev želimo priklicati v spomin tudi nekaj naših najbolj znanih in priljubljenih pesmi, kronološko gledano, od trenutka ko smo »Pri Cingelcu« na Trati leta 1985 zapeli prvič: To so »Tam kjer petje dušo greje«, »Mladih dni spomin«, »Kapelška«, Fantič zgodaj vstaja«, »Mi smo Smrtnikovi fantje«, »Mi pod Obirjem smo doma«, »V Kortah moje srce živi«, pa nekoliko pozneje »Hodil sem po zemlji naši«, »Lepa si Koroška vsa« in »Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi«, pa naše zelo uspešne Avsenikove priredbe kot so »Bila sva mlada oba«, »Odmev s Triglava« ali »Naj bo pomlad« in »Na Brezjah že zvon zvoni« Alpskega kvinteta ter nepozabna »Videl dežele sem tuje«, pa kot poklon dvojezičnosti naše Koroške več pesmi v obeh deželnih jezikih, kot npr »Rosental – Rožni dol«, da ne pozabimo popevk »Treffma uns in da Mitt’n« ali »Rote Lippen« pa seveda solistično »Večerni zvon«, ki bo gotovo odmevala naprej v ušesih mnogih ljubiteljev petja.
To so mejniki našega delovanja ali odtisi naše dolgoletne prisotnosti med ljubitelji pesmi in kulture. Vsi ti tonski in vizualni dokumenti, o tem smo prepričani, zagotavljajo, da bodo naše pesmi ostale žive tudi brez naših javnih nastopov, vsekakor pa bodo za nas pevce vselej lep spomin na krasna pevska leta.
Vse to je bilo možno in je lahko nastalo ter raslo samo z Vašo pomočjo, ter seveda ob razumevanju in veliki podpori naših družin. Hvaležni smo za vse to in se tudi na tem mestu VAM VSEM iskreno zahvaljujemo. Prav tako pa se zahvaljujemo pri naših pevskih mentorjih, ki so nas spremljali ali nam kakorkoli pomagali v minulih 38-tih letih: Valentin Polanšek (1985), Joško Koncilja (1986-1995), dr. Bertej Logar (1998 – 2020), Božo Hartmann in Tomaž Boškin.
Z Valentinom Polanškom smo začeli naše pevsko potovanje, pa naj z njim to tudi zaključimo: »Vso srečo bi želeli, v slovo vam še zapeli, ker odhajamo, na svidenje in hvala vsa živa pač ostala le slovenska pesem bo«.
Kvintet bratov Smrtnik
