V Sloveniji je kar nekaj »dobrih«, bi lahko rekel, skoraj šolskih primerov neke vrste korupcije, kjer je eden od zakoncev zaposlen v javnem sektorju, drugi pa ima ali s.p. ali podjetje in ker prvi preko občine, upravne enote ali ministrstva odloča o nečem, drugi pa, ali strankam svetuje, kako urediti ustrezne papirje ali kaj projektira ali pa celo vodi kak postopek, o čemer odloča prvi. In seveda, da gre stvar bolj gladko, stranke pri njem naročajo storitev.
Samo kot primer, eden od zakoncev je npr. na upravni enoti zaposlen na mestu, kjer
se odloča o izdaji gradbenih dovoljenjih (npr. na oddelku za okolje in prostor), drug
zakonec pa je projektant. Zato stranke pri drugem naročajo projekte, ne glede na
višjo ceno od konkurence, saj je on zagotovilo, da bo šel postopek gladko in v hitro
»skozi«. Pa po zakonu sploh ne bi smel projektirati na območju te upravne enote.
Torej so zato vsi njuni posli na tem območju koruptivni. Ali pa ko občinski urbanist
izdeluje OPPN-je (Občinski podrobni prostorski načrt) v občini, kjer je zaposlen,
čeprav ga ne bi smel (44. člen Zakona o urejanju prostora), oziroma ko sam
projektira v teh občinah. In to se dogaja, po izjavi znanca arhitekta, v kar nekaj
občinah ter upravnih enotah v Sloveniji.
Pri tem seveda obstajajo znaki koruptivnega dejanja, vendar pa se o tem bolj kot ne
molči, saj se ostali projektanti bojijo, da bodo imeli težave pri pridobivanju gradbenih
dovoljenj še pri tisto malo projektih, ki so jim ostali.
Ravno ko sem leta 2011 pregledoval bilanco poslovanja za prve tri mesece, je
zazvonil telefon. Številka nepoznana, pa vendar, kot direktor komunalnega podjetja
sem pravzaprav čutil dolžnost, da odgovorim na vsak klic. Klicev pa je bilo res
veliko, pritožbe, predlogi, razne želje …
»Pozdravljeni, javno komunalno podjetje, direktor pri telefonu.«
»Pozdravljeni, tu policist ta in ta. Vi ste novi direktor. Tako na videz se poznava.
Imam eno vprašanje.«
»Izvolite, kar!«
»Podedoval sem vikend, sedaj pa ga čistimo. Se je nabralo veliko navlake in bi rabil
kontejner.
»Ni problema, vam bom kar takoj dal številko osebe, ki je pri nas zadolžena za
odpadke. Se z njo dogovorite vse …«
»Koliko dni lahko imam kontejner in koliko to stane?«
»Kontejner imate lahko tri dni, stane pa 120 evrov.«
»Kaj, toliko? Kaj se ne bi dalo to drugače urediti?«
»Kako to mislite drugače?«
»Sem pri prometni policiji in vršimo nadzor prometa, tudi osne obremenitve. Pa vem,
da vaši tovornjaki pogosto, sploh ko odvažajo mokre odpadke, prekoračijo dovoljene
obremenitve. Vi bi mi uredili zastonj kontejner, jaz pa bi ob kontroli zamižal …«
»Žal ne bo šlo tako, tudi sam plačam, če imam odvoz (res sem pred kratkim čistil po
garaži in naročil kontejner ter ga tudi plačal, zato sem vedel natančno ceno). Žal
velja za vse enako …«
»Res ne bi šlo drugače?«
»Žal res ne, pozabite. Nasvidenje!«
Če bi imel sedaj tak klic, bi o tem nemudoma obvestil pristojne organe. Takrat pa,
neveden, zelen … Zopet sem pomislil, če se je tako ravnalo prej, naj bo, od sedaj se
bo drugače!
Pa vendar, pojavlja se vprašanje glede načina, kako je uradna oseba hotela zase
pridobiti korist, ali je to samo enkratno dejanje ali pa je to modus operandi te osebe.
Ali je sploh še vredna zaupanja ali pa tudi v drugih primerih (npr. postopkih, ki jih
vodi) ravna koruptivno in hoče z zlorabo pooblastil pridobiti korist zase.
