Čez poletje se bom malo odpočil od pisanja kolumn zato bom namesto le teh
objavljal najzanimivejše odlomke iz svoje knjige KORUPCIJA ZA TELEBANE, ki je
izšla par let nazaj, v celoti pa je dosegljiva tudi na:
https://www.researchgate.net/publication/331024527_Korupcija_za_telebane
»Dober dan,« je mimo tajnice v mojo pisarno, sicer sem imel vrata vedno odprta,
dobesedno vdrl mlajši moški, ki sem ga na videz poznal, »jaz sem malar ta in ta…ti
si pa novi direktor?« Brez vsake vljudnosti, kot da je v tej pisarni čisto domač.
Začudeno sem ga pogledal in presenečen lahko odgovoril le z eno besedo: »Ja!«
»Sem šel ravno mimo komunale, pa sem te prišel pozdravit,« je dejal in brez sramu
nadaljeval, »s prejšnjim direktorjem sva zelo fajn sodelovala. Če boš imel kako večje
delo, me samo pokliči in bomo vse uredili, zraven pa še pri tebi doma, če bo
potrebno! Ni problema!« Rabil sem par trenutkov, da sem se zbral. Popolno
presenečenje, na tako neposrednega in tako predrznega človeka le redko naletiš.
Hladno sem odgovoril in ga ob tem uradno vikal: »Glejte, mene ne zanima, kako sta
sodelovala s prejšnjim direktorjem. Vam pa odkrito povem, da se boste, za vsako
večje delo, lahko ravno tako prijavili na razpis kot vsi drugi, in če boste oddali
najugodnejšo ponudbo, boste dobili delo. Vendar brez javnih razpisov nič!«
Malo ga je presenetilo moje stališče, verjetno je bil navajen večje kooperativnosti:
»No ja, pa vseeno premislite,« je še dejal in odšel brez pozdrava.
Takoj sem odšel v računovodstvo in zahteval fakture njegovega podjetja za zadnji
dve leti. Ko sem jih pregledal, sem ugotovil, da močno izstopa račun za pleskanje
mrliške vežice, ki je bila prepleskana lani. Ko sem prosil znanca, ki se tudi ukvarja s
pleskanjem, da mi naredi predračun za obseg dela, ki je bil naveden na fakturi, je bil
ta za dobrih 60 % manjši, kot pa je bil znesek, ki ga je komunalno podjetje plačalo
temu in temu pleskarju.
Vendar pa takrat, sedem let nazaj, nisem imel nobenega znanja o korupciji,
pravzaprav sem vedel le toliko, kot so o tem pisali časopisi ali pa se je slišalo o njej
na televiziji in sploh nisem reagiral, ampak sem si mislil, da tako mora biti. Direktor
pred mano je delal tako, jaz pa bom drugače!
Verjetno pa se vas veliko spomni, kako smo v Jugoslaviji samoumevno plačevali
nekim osebam, da so nam uredile, da smo prej prišli do avtomobilov, oziroma da si
sploh dobil tako barvo avtomobila, kot si jo želel. Ali pa, kako smo v vojski (jaz sem
še služil obvezni vojaški rok v bivši, tako imenovani jugoslovanski narodni armadi) s
cigareti ali žganjarijo podkupovali podoficirje, da so nam dovolili izredne izhode iz
vojašnice. Ti, ki pa so služili vojaški rok na jugu bivše države, pa se zagotovo
spomnijo, kakšna dragocenost je bila kava in kaj vse si z njo dosegel, če si je dobil
od doma par kil. Najmanj kar je bilo, si dobil od oficirja za kilogram kave par dni
izrednega dopusta. Cariniki (bili so predvsem iz drugih republik, Slovencev je bilo
med njimi zelo malo) so na meji zamižali, ko si imel kakšen par kavbojk preveč, če si
jim v roko stisnil nekaj mark ali šilingov, in tudi pri zdravnikih si prej prišel na vrsto na
podoben način (žal je v zdravstvu pogosto še vedno tako). Skratka, tako imenovana
drobna korupcija je bila način življenja, vsakodnevna folklora, in žal so nam te navade v veliki meri še vedno ostale tudi v novi državi in v taki korupciji mnogi sploh
ne vidijo ničesar slabega.
Toliko namesto uvoda. Vem, da vas velika večina, ki boste to brali, ravno tako kot
jaz, sedem ali osem let nazaj, ne razume ali pa ne pozna mehanizmov korupcije in
na nekatera korupcijska dejanja gleda celo z odobravanjem. Zato sem prepričan, da
vam bo ta knjiga podala jasno sliko in boste ravno tako kot jaz (vsaj večina vas)
vzpostavili ničelno toleranco do korupcije. Namen te knjige ni obsojati posameznike
ali korupcijo kot samo, temveč vsem, ki jo boste brali, odpreti oči, da boste videli,
katere vrste korupcije obstajajo, kako vplivajo na naše življenje in naše denarnice, in
tudi pokazati načine, kako se boriti proti korupciji.
Knjiga je na trenutke mogoče malo težka ali celo nezanimiva za branje, zato sem v
njo, kot zanimivost, vključil konkretne primere korupcije, ki sem jih doživel sam (in
teh, zaradi mojih specifičnih služb, ki sem jih opravljal, ni malo …), ali pa sem o njih
slišal iz prve roke. Je pa vmes tudi kak primer, kjer sem znake korupcije ugotovil
sam, na podlagi večletnih izkušenj z ukvarjanjem s to tematiko.
