Številka 13 je bila za Korošce in koroške ceste precej nesrečna: 13. januar in katastrofalne razmere na cestah še dolgo ne bodo šli v pozabo, predvsem pa se poraja vprašanje, ali smo se iz tega kaj naučili ter kaj so in kaj bodo pristojni naredili, da se to ne bo več ponovilo in ponavljalo.
Župani predlagajo rešitve
Posebej na to temo so se sestali tudi koroški župani, ki so predlagali ureditev tretjega pasu na problematičnem Mislinjskem klancu, kjer je bilo nesrečnega 13. januarja največ težav. Predlagali so ureditev dodatnih parkirišč za kamione pred klancem iz smeri Slovenj Gradca in Velenja pa tudi širitev voznih pasov in asfaltiranje bankin na celotnem poteku te ceste. Glede zimske službe so predlagali, da naj bodo vozila za posipanje in pluženje ob napovedanih močnejših snežnih padavinah pripravljena neposredno na klancih.
Na Koroškem imamo podjetja, ki lahko vzdržujejo državne ceste
Seveda pa se med Korošci pojavlja tudi vprašanje, ali družba Vzdrževanje in obnova cest, VOC Celje, d.d., dovolj dobro skrbi za koroške ceste. Koroška je očitno tista pokrajina, ki ji država ne zaupa, da bi zmogla s podjetji, ki imajo sedež v regiji, sama poskrbeti za letno in zimsko vzdrževanje državnih cest. VOC je imela v preteklosti velike poslovne težave, toda Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo jim je ponovno podelila koncesijo za vzdrževanje državnih cest na Celjskem, v Savinjsko-šaleški regiji in na Koroškem. Pred družbo VOC je za državne ceste na Koroškem skrbelo Cestno podjetje Maribor, d.d., ki je po tajkunskem prevzemu na koncu končalo v stečaju. Toda na Koroškem je kar nekaj velikih gradbenih podjetij tudi z izkušnjami pri gradnji avtocest, kot denimo Slemenšek, d.o.o., ki bi lahko sama zmogla zimsko in letno vzdrževanje cest. Na VOC sami priznavajo, da kljub obsežni ekipi ne morejo naenkrat urediti vseh cest hkrati, in voznike prosijo za strpnost; morda pa so si naložili tudi preveč dela in pokrivajo prevelik teritorij.
Jon Petek
