Geodetski inštitut Slovenije od leta 2016 izvaja izjemno pomemben vseslovenski projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki ga financira Ministrstvo za infrastrukturo, katerega cilj je zagotavljanje mobilnosti ranljivih skupin v Sloveniji. Kot partner v projektu sodeluje Beletrina, ki skrbi za spletno dostopnost. V okviru projekta po standardiziranem sistemu, ki ga je razvil Geodetski inštitut Slovenije, pridobivajo podatke o ovirah v javnem prostoru, ki so podlaga za odpravo fizičnih ovir v mestih ter izdelavo spletnih in fizičnih kart ter aplikacije za navigacijo, kar bo osebam z različnimi oviranostmi omogočalo samostojno mobilnost. Podatke na terenu zbirajo predstavniki ranljivih skupin. V projektu sodeluje 21 občin, ki se jim letos pridružuje 20 novih, od tega največ na Koroškem. Prav Koroška je doslej edina regija, v kateri so v vseh dvanajstih občinah že opravili zajem podatkov o ovirah v javnem prostoru, ki ranljivim skupinam onemogočajo gibanje, zaradi česar bo kmalu postala prva slovenska invalidom prijazna regija.
Invalidi opravljajo zajem podatkov na terenu
Izjemno pomembno vlogo v projektu imajo invalidi, ki opravljajo zajem podatkov na terenu. Na Koroškem za to skrbi Stojan Rozman iz Slovenj Gradca, aktivni član Društva paraplegikov Koroške, ki je opravil zajem podatkov v vseh dvanajstih koroških občinah, kar pomeni, da je z invalidskim vozičkom prevozil vse ulice, ceste, trge in druge javne prostore ter na tablico zabeležil ovire, ki so mu prišle na pot. »Fotografiram in opišem vse ovire, ki jih zaznam v javnem prostoru, kot so pločniki in klančine, lahko se na primer zgodi, da na eni strani prideš na pločnik, na drugi strani pa ne moreš z njega. Pri popisu ovir ne beležim le tistih za gibalno ovirane, temveč tudi za slepe, posnetke ovir pa pošljem v bazo podatkov GI,« je povedal Stojan Rozman in dodal, da rezultati projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi prinašajo dvojno korist: »Na eni strani zbrani podatki služijo uporabnikom pri gibanju po prostoru, na drugi strani pa občinam pokažejo, kje in kakšne so ovire v javnem prostoru, ki jih je treba še odpraviti.«
Stojan Rozman je invalid tetraplegik že petindvajset let, zato zelo dobro pozna razmere na področju mobilnosti gibalno oviranih, lahko pa tudi primerja razmere pred desetletji in danes. »Dostopnost za gibalno ovirane se je v tem času zelo izboljšala, pa ne le to, ljudje in družba kot celota nas bolje sprejemajo in razumejo,« je povedal Stojan Rozman in dodal, da ni dovolj, če je urejeno le mestno jedro, temveč mora biti dostopno celotno območje kraja. »Zelo dobro odpravljajo ovire v Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem, ki sta večji občini, med manjšimi, kjer delajo dobro, pa bi izpostavil Mislinjo.«
Po besedah mag. Romana Renerja, vodje projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, delo v projektu poteka v več fazah: »Zajemu podatkov na terenu, ki jih pridobivamo s pomočjo predstavnikov ranljivih skupin, sledi kontrola teh podatkov, ki jo opravi GI, podatke nato pošljemo v bazo podatkov. Ta je brezplačno na voljo v javnem pregledovalniku na spletni strani dostopnost-prostora.si, namenjena pa je predvsem odločevalcem, to je občinam in razvijalcem aplikacij. Ti so na podlagi zajetih podatkov razvili štiri produkte: spletne in fizične karte oziroma tiskane karte dostopnih lokacij za gibalno ovirane osebe, namenjene uporabnikom, ter katalog ovir, namenjen občinam oziroma odločevalcem za odpravo ovir. V projektu sodeluje tudi inovativno koroško podjetje Kopa, d. o. o., ki razvija nove storitve, pri tem pa kot osnovo uporablja zajete podatke v omenjeni standardizirani podatkovni bazi. Že v tem mesecu bo podjetje predstavilo prototip navigacijske aplikacije za gibalno ovirane osebe, testiranje poteka na podatkih koroških občin, ki jih je zajel Stojan Rozman.«
