V Sloveniji se v zadnjih letih srečujemo z negativnim selitvenim prirastom, vse več Slovencev zapušča državo in išče boljšo prihodnost v razvitejših evropskih državah. Korošcem diši predvsem bližina Avstrije, kjer so pogoji za boljše življenje dosti večji.
V zadnjih letih je trend odseljevanja iz Slovenije precej velik. Selitveni prirast je že dolgo negativen, več ljudi na letni ravni zapušča državo, kot pa se jih priseli. Številke se vsako leto gibljejo okrog 15 tisoč, v veliki meri pa so to evropske države, kot sta Avstrija in Nemčija. Razlogi za to so predvsem v boljših pogojih za življenje – plača, delovni pogoji, večje možnosti za zaposlitev v praktično vseh panogah. Velika luknja se opazi pri izobraženem kadru, namreč z univerzitetno izobrazbo lahko računalničarji, farmacevti, strojniki idr., zaslužijo tudi do trikrat ali štirikrat več kot pa v Sloveniji.
Preseljevanje se zadnja leta občuti tudi na koroških tleh, privlačna je neposredna bližina Avstrije. Ogromno Korošcev gradi hiše in išče zaposlitve čez mejo, naselja, kjer živi vedno več Slovencev, so od meje oddaljene le nekaj kilometrov. Za Mežičane, Črnjane, Prevaljčane in Ravenčane je privlačna okolica avstrijskega Pliberka, za Dravograjčane in Slovenjgradčane Labot, prebivalci Dravske doline pa imajo od mejnega prehoda Radeljski prelaz do Ivnika slabih deset minut vožnje. Ta bližina Avstrije Korošcem omogoča, da se kljub temu da živijo in delajo v Avstriji, na dnevni bazi vračajo nazaj v Slovenijo k družini in prijateljem.
Dolgoročna rešitev problema izseljevanja
Ob selitvi na avstrijsko Koroško so Slovenci v Avstriji relativno dobro sprejeti, slovenske krovne organizacije in avstrijsko-koroška politika se uspešno borijo za enakopraven položaj manjšine. Pojavljajo pa se tudi primeri asimilacije v avstrijsko okolje, pri čemer Slovenci »pozabijo«, kje so njihove korenine in kateri je njihov materni jezik.
Tega problema izseljevanja se Slovenija in Koroška seveda zavedata. Na konferenci o pametnih rešitvah za izzive regije v dravograjskem dvorcu Bukovje, ki jo je organizirala GZS Območna zbornica Koroška, so med drugim spregovorili o pomanjkanju delovnih mest na Koroškem in nižjih plačah kot pri severnih sosedih. »Ključno je, da do leta 2025 zagotovimo dodatnih 2000 delovnih mest, saj okoli 15 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva dnevno migrira v Avstrijo. To pa dolgoročno ni dobra strategija, čeprav so delovne razmere in plače tam boljše kot v naši državi,« je v dvorcu Bukovje dejal predsednik GZS Slovenije Boštjan Gorjup. Izpostavili so tudi nujnost izgradnje 3. razvojne osi, saj slaba prometna infrastruktura na Koroškem onemogoča razvoj gospodarstva v takšni meri, da bi lahko zagotavljali konkurenčne delovne pogoje in življenjski standard, kot ga živijo na avstrijskem Koroškem.
JP
