Zagovorniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so dosegli dogovor, s katerim bo v novo deželno ustavo prvič v zgodovini zapisan tudi obstoj slovenske narodne manjšine. Čeprav bo kot deželni jezik v deželni ustavi omenjena samo nemščina, nekateri predstavniki Slovencev v Avstriji že javno izražajo zadovoljstvo. Sprejetje nove ustave 1. junija naj bi bila še samo formalnost, še vedno pa je dovolj časa in prostora za spremembe glede vsebine.
Omenjena je slovenska manjšina, ne pa tudi slovenski jezik
Po umiku lastnega predloga ljudske stranke o novem osnutku deželne vlade se je začela prava koroška »vojna« za temeljne pravice slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Bitke pa se z novim dogovorom počasi zaključujejo, saj so v Avstriji živeči Slovenci dobili svoje mesto v novi ustavi. Predvidoma 1. junija bo deželni zbor v Celovcu potrjeval novo deželno ustavo, v kateri najdemo tudi člene, ki so za Slovence posebnega pomena. Kot deželni jezik bo sicer omenjena samo nemščina, ne pa tudi slovenščina, kot so sprva zahtevali goreči zagovorniki dvojezičnosti in praktično vsi Slovenci. Z upiranjem novemu osnutku pa so dosegli, da se bo prvič v zgodovini v besedilu deželne ustave omenila slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem.
Večina zadovoljna, nasprotujejo svobodnjaki
Kot poroča avstrijski ORF, so z dogovorom zadovoljni tudi Slovenci. Deželnozborska poslanka Zalka Kuchling, ki je sicer Slovenka, je z doseženim dogovorom zadovoljna, čeprav dogovor ni tak, kot je bil s strani Slovencev sprva zahtevan. Pripadnik socialdemokratske stranke Andreas Scherwitzl označuje dogovor glede slovenske manjšine kot zgodovinski uspeh, nad celotno deželno ustavo pa je navdušen tudi sam deželni glavar Peter Kaiser.
Omembo slovenske manjšine pa so kot nepotrebno označili v svobodnjaški stranki (FPÖ), prav tako so nezadovoljni z nekaterimi drugimi določili v novi ustavi ter zahtevajo referendum. Tako svobodnjaki še vedno puščajo odprta vprašanja glede dokončne vsebine ustave in odpirajo možnost, da bo na koncu, po dolgih mesecih prepirov, odločalo ljudstvo.
Sicer pa je najpomembnejša ustavna novost to, da odslej vlada ne bo določena po proporcu, pač pa bo uveden koalicijski sistem. Tako naj bi zagotavljali večjo demokratičnost, prav tako bi le-to krepile tudi ostale spremembe in novosti.
Se zaradi vseh zdrah o novi ustavi krepi nestrpnost do Slovencev na avstrijskem Koroškem?
Več kot 150 dvojezičnih napisov je avstrijska Koroška pridobila pred petimi leti; gre predvsem za dvojezične prometne table, ki označujejo občine in naselja. V treh avstrijskih občinah, in sicer v Žitari vasi, Železni Kapli in Dobrli vasi, pa so pred dnevi neznanci na pet krajevnih tabel nalepili folijo in s tem prekrili zgolj slovenska imena krajev. V Železni Kapli in Žitari vasi sta bila prva dva postavljena dvojezična napisa izmed 150, ki so si ju pred leti izborili Korošci.
JP
