Na včerajšnji okrogli mizi na Prevaljah je potekala razprava o dolgoletni koroški problematiki cestne infrastrukture, ki pesti gospodarstvo, turizem, socialo in razvoj. Zbrani so odprli ključna pereča vprašanja in nanje odgovorili. Okrogla miza se je začela složno in tako se je tudi končala; Korošci so enakega mnenja: hitra cesta je nujna.
Včeraj je v prostorih Družbenega doma na Prevaljah potekala okrogla miza na temo prometne infrastrukture na Koroškem z naslovom »Cokla za gospodarstvo in mora za ljudi«. O infrastrukturni problematiki treh od Slovenije odrezanih dolin in o rešitvah so spregovorili prevaljski župan Matic Tasič, direktor Javnega komunalnega podjetja Radlje ob Dravi Gregor Ficko, državni svetnik in župan Vuzenice Franjo Golob, direktor Zavoda za šport, kulturo, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem Aleš Logar, poslanec državnega zbora Ljubo Žnidar ter direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Koroška, Aleksandra Gradišnik. Pogovor za omizju se je dotikal predvsem dolga desetletja pričakovane in potrebne hitre ceste na Koroško.
V uvodnih besedah je Matic Tasič izpostavil, da kljub temu da smo od prve lopate severnega kraka 3. razvojne osi, to je od Šentruperta do Slovenj Gradca, še precej daleč, smo bili v minulem letu in pol priča korenitim premikom v pravo smer. Za končane prve faze na poti k realizaciji gradnje sta zaslužna predvsem Mladinska iniciativa za 3. razvojno os in pa Tasičev Odbor za gradnjo hitre ceste, ki deluje v okviru Sveta Koroške regije. Po Tasičevih ocenah bi bil lahko celoten severni del 3. razvojne osi, vse do mejnega prehoda Holmec, zgrajen do leta 2027.
Izseljevanje mladih in turistično mrtvilo
»Spomnimo se izjav predstavnikov sedanje vlade ob nastopu, ko je infrastrukturni minister dejal, da Koroška ne potrebuje avtoceste,« je zbrane opomnil Tasič, celotna dvorana pa se je smejala, ko je Tasič spomnil še na duhovito misel ministra Petra Gašperšiča, da se bodo Korošci zaradi hitre ceste začeli iz regije izseljevati, zato bi bila sodobna cestna povezava s preostalo državo za Koroško celo škodljiva.
Korošce pa bolj skrbi obratno; vedno več mladih išče zaposlitve drugje, saj zaostala regija izobraženim Korošcem ne ponuja dovolj možnosti. To je omenil tudi direktor ravenskega ZKŠTM-ja Aleš Logar: »V Ljubljani mlade izobrazimo in če jih slučajno uspemo pripeljati nazaj na Koroško, si v Avstriji najdejo boljšo zaposlitev. Razlog pa tiči v slabi infrastrukturi.« Tako kot mladi tudi glavnina turistov zaradi prevelike centralizacije ostaja v osrednji Sloveniji. »Očitno prevladuje želja, da bi se vsi hoteli zgradili v Ljubljani, da bi vsi turisti hodili v Postojnsko jamo in na Bled. To se z vidika turizma na Koroškem zelo opazi,« še dodaja Logar.
Koroško gospodarstvo v enem letu samo poplača gradnjo hitre ceste
Čeprav koroško gospodarstvo v enem letu v državni proračun primakne okoli milijardo evrov, se iz proračuna nazaj na Koroško vrne več kot petkrat manj sredstev – v regijo se vloži komaj okoli 15 odstotkov od pridelane milijarde evrov. Koroško gospodarstvo si glede na te številke v samo enem letu poplača gradnjo hitre ceste od Šentruperta do Slovenj Gradca.
Aleksandra Gradišnik izpostavlja, da je za nadaljnjo rast in razvoj koroške predelovalne industrije, ki je izjemno pomemben del slovenskega gospodarstva (kar kažejo tudi v državni proračun dodane milijarde), nujna cestna povezava s Slovenijo in svetom. Državni svetnik in vuzeniški župan Franjo Golob ob tem pravi, da se je državni svet v preteklosti trudil, da bi Koroška dobila težko pričakovano cesto, v tej smeri pa bodo delovali tudi v prihodnje. »Vsak dan, ko se gradnja izmika, je hitra cesta manj upravičena,« meni Golob.
Ključ do uspeha v boju za 3. razvojno os je složnost vseh Korošcev, razmišlja direktor JKP Radlje ob Dravi in nekdanji direktor Direkcije RS na Ministrstvu za infrastrukturo Gregor Ficko. Kot primer je Ficko predstavil potek gradnje pomurske avtoceste. »Leta 2004 je zaradi pritiska ljudi, ker so se postopki zamikali tako kot danes na Koroškem, vlada sprejela sklep, da mora biti avtocesta končana do leta 2008. In je tudi bila. Niso se postavljala vprašanja, kje se bo dobil denar, DARS in ministrstvo sta dobila nalogo, da se mora projekt izpeljati.« Vzporedno pa je bila obnovljena še celotna državna cestna infrastruktura.
Da tako kot pri gradnji pomurske avtoceste tudi pri 3. razvojni osi denar ne bi smel biti problem, meni tudi poslanec državnega zbora Ljubo Žnidar. »To je odvisno samo od volje vlade, kako resno vzame ta projekt in kakšno bo napredovanje,« pravi poslanec. A čas teče, Koroška pa s počasnim korakom stopa proti sodobni infrastrukturi in nujni povezavi s preostalo Slovenijo.
JP
