Sedem brezdomcev bo v Slovenj Gradcu december preživelo na toplem, z januarjem se jim bo lahko pridružil še osmi, kapacitete v novem zavetišču pa so s tem zapolnjene. Na Ravnah na Koroškem institucionalne rešitve za brezdomsko problematiko zaenkrat še ni, občina brezdomcem namestitve ureja drugje.
Letošnja zima se je začela hitro in neusmiljeno, druga večja pošiljka snega je včeraj pokrila celotno regijo, temperature pa se že dlje časa gibljejo okoli ničle. Ljudem, ki imajo topel dom in varno zavetje pred mrazom, pobeljena narava riše pravo zimsko pravljico, za tiste, ki strehe nad glavo nimajo, pa je zgodba povsem drugačna.
Statistični urad RS podatkov o številu brezdomnih ljudi v državi ne zbira, po ocenah društva Brezdomni do ključa in organizacij, ki delujejo v okviru tega društva, pa se število brezdomcev giblje okoli 6700. Na Koroškem je v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami število brezdomnih ljudi relativno majhno, še vedno pa jih je toliko, da se problematika izpostavlja in rešuje. Kako je za brezdomce poskrbljeno v dveh največjih koroških občinah, v Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem, kjer je tudi število brezdomcev najvišje, smo se pozanimali pri višji svetovalki za socialno varnost in zdravstvo Mestne občine Slovenj Gradec Mateji Tanjšek in predsednici Odbora za zdravstvo in socialno varstvo Občine Ravne na Koroškem Marjani Kamnik.
Na Ravnah institucionalne rešitve zaenkrat še ni
V Slovenj Gradcu so letošnjega oktobra v nekdanji stavbi policijske postaje odprli novo razdelilnico hrane in zavetišče za brezdomce, ki ima trenutno zapolnjene vse kapacitete. Tam prebiva sedem ljudi, z novim letom pa se bo odprlo dodatno, osmo mesto, ki ga zaenkrat še niso zapolnili, pojasnjuje Mateja Tajnšek. Dodaja, da se na račun zime nekoliko povečuje povpraševanje po posteljah, v razdelilnici hrane, do katere je upravičenih prek 100 Slovenjgradčanov, pa je povpraševanje čez leto enako.
S podobnim številom brezdomcev se srečujejo tudi na Ravnah na Koroškem, kjer pa institucionalne rešitve za brezdomne še niso vzpostavili. Govori in razmišlja se tudi o sodelovanju s slovenjgraškim zavetiščem, torej občino in javnim zavodom Spotur, zaenkrat pa v tej smeri še ni mogoče opaziti kakšnih premikov. »Občina Slovenj Gradec je zainteresirana za povezovanje, o tem smo se začeli pogovarjati že leta 2012, vendar do danes še nismo našli skupnega jezika,« pravi Tajnškova in dodaja, da so se zaradi projekta selitve zavetišča na novo lokacijo okrnile tudi finančne zmožnosti občine za skupno regijsko zgodbo.
Zaenkrat na Ravnah na Koroškem problematiko rešujejo tako, da občina ureja namestitve za brezdomce v stanovanjih, tudi lastniških. »Nekaterim posameznikom to ni všeč, ampak se kljub temu odločijo za tak način, kakršnega pač okolje ponuja. Trenutno naše okolje ne ponuja institucionalne namestitve, kot to nudi Slovenj Gradec, je pa v načrtu,« pravi Marjana Kamnik. Projekt gradnje zavetišča je Občina Ravne na Koroškem na občinskem svetu že potrdila, pripravljajo se tudi že strokovni delavci, ki bodo delovali v zavetišču. Po ocenah Marjane Kamnik bi se gradnja lahko začela že prihodnjo pomlad, ob tem pa še dodaja, da se ji zdi smiselno vsakršno sodelovanje s koroškimi občinami pri reševanju tovrstne problematike.
JP
