Kaj se dogaja s Koroško in Korošci? Na zdravstvenem področju ima Koroška znane težave s kritičnim pomanjkanjem zdravnikov, vendar se tudi glede porabe posameznih zdravil Korošci uvrščamo v vrhove med slovenskimi regijami. Tako je tudi pri porabi antidepresivov.
Koroška statistična regija je po porabi antidepresivov med regijami na tretjem mestu v državi. Največ antidepresivov porabijo v zasavski regiji, sledi Goriška in za njo Koroška. Še dve leti nazaj sta si Goriška in Koroška zamenjali mesti in je Koroška bila na drugem mestu po porabi teh zdravil. Pri Koroški gre za odstotek 7,7, kar pomeni odstotek oseb, ki jim je bil v letu 2018 predpisan vsaj en recept z antidepresivom. Na slovenski ravni je povprečje 7 odstotkov, v osrednji Sloveniji, ki je tudi najbogatejša slovenska regije, pa je ta odstotek pod državnim povprečjem in znaša 6,5.
Sicer pa je bilo na ravni države v letu 2018 predpisanih za 3,1 odstotka več antidepresivov kot v letu poprej, kar je pomenilo tudi za 5 odstotkov večje stroške. Skupno je bilo za zdravila iz te družine napisanih 586 tisoč receptov v vrednosti 11,1 milijona evrov, je zapisano v publikaciji Poraba ambulantno predpisanih zdravil v Sloveniji v letu 2018 Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Seveda pa ni raziskav, zakaj glede depresije in posledično uporabe antidepresivov posamezne regije izstopajo. Glede vzrokov za depresijo med Korošci lahko le špekuliramo, gotovo niso vzroki le osebne narave, tudi okolje vpliva na depresivno stanje. Pri tem je zanimivo, da je najnižja poraba antidepresivov tam, kjer je regija najbolj razvita in obratno: v regijah z velikimi razvojnimi problemi kot sta Zasavje in Koroška, je potrošnja teh zdravil večja. Tudi pesimizem, ki se širi v družbi, na razpoloženje ljudi nikakor ne vpliva dobro.
NK
